Izvirni znanstveni članek

Aleš Žnidar, Tamara Rape Žiberna, Liljana Rihter:
Reorganizacija centrov za socialno delo kot izziv za uporabo sodobnih konceptov socialnega dela

https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Spletna_2020-2-3.pdf/2020062313394997/

Izvirni znanstveni članek

Tamara Rape Žiberna, Janko Cafuta, Aleš Žnidar, Vito Flaker:
Začetna analiza stanja po izvedeni reorganizaciji Skupščina kot oblika aktivističnega raziskovanja za izboljšanje delovanja centrov za socialno delo

https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Spletna_2020-1.pdf/2020060511553981/

Polemika

Tamara Rape Žiberna, Aleš Žnidar, Janko Cafuta, Vito Flaker Reorganizacija centrov za socialno delo – kaj se pravzaprav dogaja?

https://www.revija-socialnodelo.si/mma/4_pol.pdf/2019071711244810/)

Zapis drugega srečanja Kluba socialnega dela, ki se je odvijal

na CSD Severna Primorska, enoti Nova Gorica,

dne 23. 1. 2020 s pričetkom ob 13. uri

PRISOTNI: Majda Pušnar, Nataša Novak, Marjan Vončina, Štefan Lepoša, Janko Cafuta, Perica Radonjić, Renata Špoljar, Gabrijela Prinčič, Keti Žnidarčič, Danijela Krkoč, Žiga Zega, Meri Rožac, Aleš Žnidar, Peter Stefanoski, Sonja Saksida, Marjeta Simonič, Irena Ilešič Čujovič, Tjaša Rodman, Darja K. Korva, Helena Bezjak Burjak, Špela Zupan, Patricija Može, Tadeja Komel.

V uvodu direktorica CSD Severna Primorska Patricija Može, pozdravi prisotne. V nadaljevanju predstavi CSD Severna Primorska, in pove s katerimi izzivi se center srečuje pri izvajanju socialno varstvene dejavnosti.

Peter Stefanoski najprej pove kako je do ideje za Klube socialnega dela sploh prišlo. Pove, da v neki fazi je prišlo med socialnimi delavci do občutka, da vse ne gre tako kot bi moralo, in zato so se iskale določene rešitve v okviru srečanj na Fakulteti za socialno delo, v okviru Kongresa socialnega dela in tako naprej, prišlo pa je tudi do ideje, da bi kot socialni delavci bili bolj slišani, če bi se srečevali na srečanjih, ki bi bila namenjena iskanju konkretnih rešitev v konkretnih situacijah. S tem bi se predvsem okrepilo zavedanje med socialnimi delavci, da niso sami, ko so nezadovoljni z nečim kar se jim dogaja. Na prvem srečanju Kluba so se sodelujoči bolj zatekli k tarnanju, za današnje srečanje pa predlaga, da bi se poiskala tista področja, kjer bi lahko še kaj naredili.

Darja K. Korva pove, da ji je ideja Klubov blizu, saj so tudi pred leti na Skupnosti imeli tematske klube, kjer so obdelali posamezne vsebine oz. vsebinsko področje. Ob reorganizaciji, ki je bila predvsem organizacijska, pričakuje tudi vsebinsko. Te reorganizacije pa si ne predstavlja, da bi jo delali brez stroke. Stroka je tista, ki bo povedala na kakšen način bo posamezna naloga izvedena. Ne predstavlja si, da bi nekdo iz Ministrstva predpisal, kako naj se izvede neko nalogo. To je tista skrb, zaradi katere je pripravljena na vseh akcijah Kluba sodelovati in to na način, da se ne ukvarjamo več z organizacijo in začnemo delati socialno delo. Meni, da mora biti to izhodišče za socialne delavce. Če bodo strokovni delavci določali vsebino strokovnega dela, potem bodo direktorji to morali omogočati vsak v svojem okolju, na način, da bo ta storitev ali naloga približno po standardih enaka v celi državi. Zato poziva »Začnimo delati socialno delo, ne glede na to ali imamo resurse ali nimamo. Naredimo ga toliko kolikor resursov imamo, ker drugače ne gre.«. V nadaljevanju poudarja, da so mladi strokovni delavci še veliko bolj na udaru, kot starejši z izkušnjami, katerim je bilo omogočeno pridobivanje dodatnih znanj, dodatnih kompetenc. Za mlade, ki prihajajo, centri nimajo finančnih sredstev, da bi jih lahko napotili na neka daljša usposabljanja na katerih bi pridobili specialna znanja iz določenega področja. Izobraževanja na katera hodijo so premalo, da bi lahko dvignili strokovno samozavest, ker izziv (problem) socialne stroke je izziv (problem) samozavesti. Ideal dela je po njenem mnenju tim strokovnjakov in vsak se ukvarja s človekom na svoj način za tisto, kar je specialist. Ugotovitve oziroma dogovore vsak strokovnjak napiše in nato se tim sestavi ter skupaj naredijo načrt. Eden izmed strokovnjakov tima prevzame izvajanje načrta, kar pomeni, da človeku ponudi podporo v realizaciji vseh zapisanih zahtev. To je zanjo strokovno socialno delo. »To da stojim za človekom, skupaj z njim načrtujem in da sem mu potem v podporo in če ugotovim, da dvakrat je prišel, tretjič ga ni, vprašam zakaj ga ni bilo, ter mu pomagam spet naprej. Tukaj smo se kot stroka izgubili.«

Patricija Može pove, da so bili v preteklih mesecih zaposleni s spremembami in centralizacijo upravljanja in vzpostavitvijo krogotoka dokumentov, ..., da so vse enote povezali. Sedaj pa se s tega vidika stvari umirjajo in zato bo več časa za usmeritve v strokovno delo. Strinja se z Darjo, da je na centru zdaj veliko mladega kadra. Na trgu dela pa ga skoraj ni več.  Zaposluje se ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev in tukaj bi bilo potrebno dvigniti lastno samozavest o tem, da je na centrih, sploh sedaj, ko so večji, ogromno strokovnega znanja za opravljanje socialnega dela. To znanje je potrebno pri zaposlenih poiskati in vzpostaviti pogoje za prenos na mlade ljudi. Imamo ga veliko znotraj centrov, samo poiskati je potrebno tiste delavce, ki so se specializirali na nekih področjih in so res strokovnjaki ter jim dati podporo, da se znotraj centrov organizirajo usposabljanja in naredi ta tok prenosa znanj na mlajše ljudi, ki res, ko se zaposlijo ne znajo opravljati PSP-ja, niso opolnomočeni za opravljanje socialnega dela,…

Darja K. Korva meni, da morajo socialni delavci povedati kaj so njihove metode dela. Predvsem zato, ker npr. pravnik je zelo dobrodošel član tima, vendar ne pozna procesov dela, metod, tehnik razgovorov in drugih metod, ki so primarne metode socialnega dela. Postopek bo znal speljati, vendar žlahtnost socialnega dela je socialno delo z vsemi tehnikami in metodami. Vedno se govori o ključni osebi, to je tisti nosilec, ki bo združil vse profile.

Perica Radonjić omeni, da  je potrebno ponuditi krog strokovnjakov, ki ugotovijo, kaj je za uporabnika najbolj primerno. Mi pa še vedno delamo socialno delo izpred 20 - 30 let in največji izziv (krivec) pri tem je krovni zakon, ki ima teoretske osnove izpred 20-30 let. Če imaš v ZSV-ju opredeljene storitve se center temu prilagodi, ter dela neko storitev po črki zakona in od tega ne odstopa. Po njegovem mnenju je potrebno stvari spreminjati najprej s spremembo zakona.

Strinja se, da je čas, da socialni delavci začnejo delati svoje delo in se ne ukvarjajo z organizacijskimi izzivi (težavami), in tudi na teh Klubih želi sodelovati kot strokovni delavec in ne kot predstavnik sindikata. Pravi pa, da za strokovno delo potrebuješ minimum delovnih pogojev. Pove, da so trenutno socialni delavci zaradi delovnih pogojev prisiljeni v to, da morajo 10 primerov opraviti polovično, namesto, da bi 2 naredili tako kot bi bilo treba.

Darja K. Korva odgovarja, da res ne moremo vseh 10 primerov narediti 100 % dobro in učinkovito, ampak nič nas ne opravičuje, da ne začnemo. Čas si moramo izboriti. Postavi vprašanje - kaj je reorganizacija v KC konkretno omejila, prisilila delati drugače? Kaj se je spremenilo?

Peter Stefanoski pove, da nimamo zakonov, ki bi nas silili delati socialno delo, vendar pa vsekakor zakoni niso napisani proti socialnemu delu. Pričakovanja koliko moramo naredit, včasih onemogočajo, da tega ne naredimo.

Irena Ilešič Čujovič pove, da je odprta razprava dobrodošla, vendar temelji na predpostavki, da delavci na CSD-jih to zmorejo. Po njenih podatkih se v zadnjih letih stalno povečujejo obremenitve na posameznika, hkrati se delež ne spreminja, vsekakor ne premo sorazmerno z dodatnimi nalogami, dodatno področno zakonodajo, s pridobivanjem samozavesti, ki jo potrebuješ na novih področjih, vendar se le ta rodi iz znanja. Strinja se z internimi izobraževanji, ampak poudari, da vse temelji na predpostavki, da to še zmoremo, da lahko predajamo snov svojim sodelavcem, če imamo še kaj energije, da to naredimo in se ne iztrošimo. Ni prav, da rečemo, da vse zmoremo z enakim številom in zasedbo ljudi. Zaveda se stanja na trgu dela, ki je povezano tudi z zanimivostjo poklica, ter tudi s tem kakšen status ima v družbi socialni delavec/-ka. To pa je spet ogledalo tega kako CSD-ji delajo. Meni, da je bil namen reorganizacije v tem, da se združijo moči in znanja, ter tako olajša delo strokovnim delavcem. Hkrati pa nekatere rešitve, ki so bile ob tej reorganizaciji predvidene, niso šle v smer tega, da bi delo olajšale kot npr. razmejitev pristojnosti glede službe ZUPJS ali uvajanje Krpana.

Marjan Vončina pravi, da je dobro izhodišče, da se v klubih pogovarjajo o tem kaj strokovnega delavca ovira, da ne mora delati storitve socialnega dela na CSD. Na različnih področjih socialnega dela so pogoji za opravljanje različni; na enih je to lažje na drugih težje. Predstavi primer kaj se je zgodilo ob reorganizaciji na delovnem področju denarnih socialnih pomoči na način kot je zapisan v standardih. Neko stopnjo individualizacije po letu 2012 je strokovna delavka še lahko ohranila. Ob reorganizaciji pa je situacija taka, da ima dve fazi; ena je bila taka kot je bila načrtovana, druga pa ta, da se delajo na CSD-jih socialni uradi in da je najbolj važno, da se stvari delajo po ZUP-u in je pravočasno odločeno. Ob tem socialna delavka doživlja pritisk, tudi preko Krpana, ter preko nadzora, ki se je povečal. Meni, da zaradi vsega tega nima več časa za individualizirano delo. Poleg tega se še zahteva, da so socialni delavci v funkciji nadzora v smislu, da bodo spremljali in nadzorovali porabo dodatka za delovno aktivnost.  S tem je delavka obremenjena še s to nalogo in s tem se je možnost za individualizirano obravnavo še zmanjšala. Zakon v nekaterih točkah določa, da je potrebno delati s pomočjo diskrecijske pravice. Za to mora strokovni delavec imeti voljo in čas. In to bi morala biti delovna naloga s strani vodstva.

Štefan Lepoša najprej odgovarja na vprašanje »kaj je reorganizacija naredila, da nekaj ne moreš delat?«. Odšlo je ogromno dobrih strokovnih delavcev. Pred 10-15 leti je bila prednost, da si bil zaposlen na CSD-ju, danes pa je to odhod iz CSD-jev, na razpise se ljudje ne prijavljajo,… Meni, da je čas eden izmed temeljnih stvari, ki jih je reorganizacija strokovnim delavcem odnesla. Razlog je v tem da je storitveni nivo na CSD-jih tisti, ki ni do take mere nadzorovan kot je nadzorovano javno pooblastilo. Meni, da ob uvajanju prve socialne pomoči, ki danes bledi, je bilo največ uporabnikov prejemnikov DSP, zato so to dvoje združili. PSP je bila zreducirana, kot da je manj pomembna oz. dana v funkcijo dežurstva. Vse sile bi bilo treba usmerit v to, da PSP postane spet temeljna naloga CSD-ja. Druga reorganizacijski izziv (smola) pa je po njegovem v tem, da na začetku so bili pomočniki direktorjev predvideni kot strokovni vodje, na nekaterih območjih pa danes ni tako.

Peter Stefanoski pove, da ko znižujemo kvaliteto dela, finančniki ugotavljajo, da še zmeraj funkcionira. Zapovedal bi, da vsak, ki izpolnjuje pogoj za PSP mora obvezno to izvajati in s tem postane za uporabnika njegova ključna oseba ter ga pelje skozi vse postopke. V zakon bi se moralo zapisati, da prvič lahko dobiš DSP za tri mesece, naslednjič pa je predpogoj, da se stranka vključi v PSP, sicer DSP ne more uveljaviti.

Danijela Krkoč pove, da se je socialno delo zaključilo leta 2012 z uvedbo ZUPJS, ko so začeli strokovne delavke štopati.

Renata Špoljar pričakuje, da bodo direktorji izvedli pritisk na ministrstvo. Predlaga, da se dela v smeri reorganizacije, da se ponovno uvedejo informatorji in s tem bi lažje zaživele storitve kot je PSP. Meni, da CSD-ji potrebujejo tudi okrepitve administrativnega kadra, ki bodo v podporo socialnim delavcem. S Krpanom so strokovni delavci začeli pisati in tiskati kuverte, to jim ni izpod časti, vendar bi to moral delati administrativen kader. Sprejemne pisarne so na nek način pomembne s strokovnega vidika in so vstopne točke uporabnikom centra in zato je potrebna administrativna okrepitev.

Darja K. Korva pove, da so direktorji zahtevali 88 ljudi za administrativno podporo, ravno s ciljem, da se razbremenijo strokovni delavci, saj je škoda, da se stroka ukvarja z administrativnimi opravili.

Helena Bezjak Burjak pove, da ko je vstopila v sistem dela centrov so jo sodelavci učili vse kratice, ampak najprej je bil PSP in ostalo sledi temu. Tudi sistem dela je bil tak, da se je točno vedelo kateri delavci delajo PSP, ker so bili specializirani za to področje. Na enoti Žalec še danes delajo tako. Na drugih enotah tega ni bilo mogoče uvesti. Po njenem mnenju je bilo že v preteklosti prisotno zanemarjanje PSP kot vstopne točke in ni to prišlo zaradi reorganizacije. Težava je v tem, da ko se piše nova zakonodaja nihče ne daje predlogov. Presenečena je, da se je kluba udeležilo tako malo strokovnih delavcev – nihče od sodelavcev je ni prosil, da bi se udeležil. Upa si trditi, da na enoti, kjer je sistem PSP-ja in DSP- ja ohranjen, obstaja več možnosti za individualizirano delo. Vendar pa s tem ni prodrla v druge enote, kjer je bilo drugačno zatečeno stanje od prej. Glede pomočnikov direktorja pove, da le ti morajo opravljati strokovno delo v določenem deležu. Sedanji pomočniki direktorjev nimajo ne nalog na kadrovskem področju, ne financ, ne logistike ne organizacije, ker je vse to prešlo na direktorje. In njihova naloga je poleg razporejanja in organizacije znotraj enote ta, da opravljajo strokovno delo. Vendar pa na nekaterih centrih ni tako. Pove, da direktorji razglabljajo in se izpostavljajo v odnosu do Ministrstva in tako kažejo energijo in voljo, da bi zaščititi strokovno delo. Pove tudi, da je sedaj podobna situaciji kot leta 2013 in 2014, ko je Ministrstvo odvzelo kader zaradi interventnega zakona in nato ZUJF-a.

Štefan Lepoša se sprašuje, kje je prišlo do izziva (težave) pri uvajanju storitve žrtve kaznivih dejanj. Z ministrstvom za pravosodje je bilo dogovorjeno, da bodo CSD-ji dobili nove ljudi za izvajanje te storitve. Darja K. Korva odgovarja, da se je izziv oz. težava pojavila v izračunih MDDSZ, ki je na podlagi podatkov preračunalo koliko delavcev bi še potrebovali. Izziv (težava) je v tem, da podatki niso ažurirani in zato so tudi izračuni Ministrstva katastrofalni.

Aleš Žnidar pove, da kot enemu izmed organizatorjev se mu zdi pomembno, da se na teh sestankih pogovarjajo čimbolj konkretno - kaj lahko naredimo. Kot npr.: vsebinska reorganizacija, ključna oseba, več zaposlenih, interna izobraževanja, več časa za strokovno delo, da se PSP pripelje nazaj, glede Krpana,… Kaj lahko z vsem tem konkretno naredimo? Kot drugo vidi srečanja kluba kot priložnost, da pridejo strokovni delavci, direktorji,… in se skupaj pogovarjamo, dogovarjamo in nekaj konkretno naredimo.

Perica Radonjić pove, da je bilo z reorganizacijo mišljeno, da se bo enota ZUPJS ločila od mesečnih pravic, vendar temu še vedno ni tako. Na vseh srečanjih se izpostavlja leto 2012 z uvedbo ZUPJS, ki je spremenil predstavo centrov pri strankah. Njegov konkreten predlog je, da se ZUPJS, letne pravice loči od centrov. V ta namen naj se začne kampanjo, kar pa ne bi bilo lahko, saj bi to za seboj potegnilo tudi spremembo zakonodaje,… . Učinek tega bi bil, da bi se začelo krepiti strokovno delo.

Razprava poteka še v tej smeri, da je bilo ob reorganizaciji obljubljeno, da se bo investiralo v vzpostavitev sistema informativnega izračuna, ki pa ga še vedno ni. Postavlja se vprašanje ali je konkretizacija tega, da se začnejo delavci boriti, da se ZUPJS umakne iz centrov ali da se nemudoma izpelje sistem informativnega izračuna?

Darja K. Korva pove, da je vseh 16 direktorjev napisalo izjemno dobro pismo, katerega so prejeli tudi delavci. V tem pismu so na 4 straneh pisali o izzivih (težavah) s katerimi se srečujejo in v njem je točno opredeljeno, da največja težava kar se tiče pravic, je informativni izračun. Zelo konkretno je pisano tudi o kadrih in drugih zadevah.

Danijela Krkoč pove, da je bilo ob reorganizaciji obljubljeno, da bodo za letne pravice pripravljeni informativni izračuni. Socialni strokovni delavci bodo delali DSP-je, vendar zgodilo se je to, da je zaradi tega, ker dela na DSP-ju, ob 2 dni dopusta.

Renata Špoljar sprašuje ali imajo centri na nivoju Slovenije napisano vizijo, poslanstvo, strategijo, protokol. Ko bo vse to napisano, bo narejen velik korak naprej v smislu poenotenja na nivoju regije in nivoju Slovenije. Sama ugotavlja, da se že znotraj  regije iste zadeve različno knjižijo. Na nivoju Slovenije bi morali imeti izdelane protokole po posameznih področjih.

Darja K. Korva odgovarja, da izdelane protokole že imamo. Pove tudi, da je ministrstvo že pred več kot pol leta imenovalo delovno skupino, ki pa se ni še niti enkrat sestala. Bolj jo skrbi to, da bo vizijo napisal nekdo, ki dela na centru ne pozna. Pove tudi, da so protokoli napisani za vsako področje in se tudi usklajujejo po področjih.

Peter Stefanoski povzame, da je bilo na razpravi nakazanih kar nekaj konkretnih predlogov. Socialno varstvene dejavnosti se ne da organizirati drugače, kot preko javnih služb. Večina uporabnikov je še vedno tista, ki imajo ali premalo denarja ali neke druge vrste izzivov (težav), zaradi katerih ne morejo iskati neke ekskluzivne ponudbe. Kje nam zmanjka moči?

Poteka razprava o podatkih. Darja K. Korva pove, da je bila pred leti opravljena raziskava, s katero so številčno dokazali, da s pomočjo programov za izvajanje pomoči družini na domu, ni bilo odvzetih nekje med 70 – 80 otrok, ampak so bile vzpostavljene takšne razmere  s podporo družini, da so ti otroci lahko ostali v matični družini. Od takrat to raziskavo pokažejo vsaki vladi, in vse se tudi strinjajo, da bi to morala postati redna dejavnost centrov. Ampak tukaj se spet pojavi izziv (težava), da ni mreže v katero bi lahko usmerjali. Potrebno jo je še razviti in zaradi tega je še več obremenitev na delavcih. Lansko leto pa se je zgodilo to, da je bilo 23 programov ukinjenih, ker ni bilo sredstev. Takšni programi morajo postati mreža CSD in ta mora dobiti dodaten kader v teh programih. Pove tudi, da se bo potrebno naučiti sporočati politiki, da s svojim delom veliko denarja prihranimo oziroma, da je zaradi našega dela veliko ljudi manj v stiski, toliko več otrok živi doma, itd.

Peter Stefanoski pove, da je izziv (problem) v tem, da je podatke treba zbrati. Pove, da je prepričan, da če bi šli pogledati enoto, ki povezuje PSP in DSP, je tam število prejemnikov DSP manjše kot na enoti kjer delajo DSP brez PSP-ja. To bi bilo potrebno številčno preveriti.

Patricija Može pove, da je reorganizacija prinesla to prednost, da so se povezali v večje centre, znotraj katerih se lahko postavljajo aktivi za določena področja, ki odkrivajo po eni strani dobre prakse na enotah, ki jih potem uveljavljajo na drugih enotah, hkrati pa tudi razlike in neenotnosti pri knjiženju. Pove, da na CSD Severna Primorska, tudi iz vidika obremenjenosti dela, zbirajo te podatke po posameznih področjih. Začeli so na področju skrbništva in že na tem področju so podatki pokazali, da je ena strokovna delavka pol manj obremenjena, kot druga, v resnici pa ni. Razlika je nastala zaradi knjiženja – v tem kako je katera vnašala podatke v sistem. Zato meni, da je potrebno najprej poenotiti podatke znotraj CSD, saj v nasprotnem primeru so izzivi (težave) s tem kako pridobiti prave podatke, da utemeljujemo, da potrebujemo dodaten kader. Šele ko se neke podatke zbira se vidi, kako ne poenoteno se beležijo po posameznih enotah in zato si z njimi ne moremo nič pomagati. Ministrstvo hoče številke, ki jih morajo centri podati, vendar najprej jih moramo sami razumeti.

Irena Č. I. meni, da je konkretna rešitev okrog določitve ali ne dopuščanja nižanja standarda storitve in določanja normativa. MDDSZ je potrebno s tem prepričati. In to je njen konkreten predlog. Smiselno je vložiti vso energijo v to, da številke kažejo (če se drugače ne da pokazati socialnega dela, ki je mnogo več kot številke), da se na kvaliteten način standardi storitve, kot pred letom 2012, ne da opraviti. Človeški odnos, ki ga pozabljajo tisti, ki odločajo, je tisto kar se ne more pretvoriti v številke. Stik z ljudmi je ključen za izvajanje strokovnega dela.

Besedo prevzame Nataša Novak, ki začne razpravo o tem kako je njeno področje dela vezano na zdravstveno področje, ter o tem, da se ji zdi, da se na področju socialnega dela ves čas nekaj niža, nekaj dodaja. Sprašuje se ali je strokovna samozavest socialnih delavcev res tako nizka, da bi rekli, da je dovolj. Odpre tudi debato glede beleženja socialnega dela.

Peter Stefanoski pove, da je Nataša odprla veliko novih vprašanj in sprašuje ali bi to lahko bilo izhodišče za naslednje srečanje.

Darja K. Korva pove, da je področje, ki ga je odprla, mejno področje, in je glede tega tudi stroka razdeljena. Meni, da je to zagotovo zelo pomembna tema, kateri bi lahko posvetili vsaj eno srečanje. Druga pomembna stvar pa se ji zdi ta, da so na razpravi odprli PSP kot visoko specializirano in vstopno storitev v sistem in lahko tudi izhod v DSP, ter načrtovanje za naprej. Pravi, da če bi posvetili dve srečanji samo tem stvarem zelo natančno, bi s tem kar nekaj naredili.

Marjan Vončina pove, da je bila izpostavljena zelo pomembna tema in to je PSP in na osnovi razprave verjame, da bi PSP bila ena od točk, ki bi lahko ohranjala socialno delo, že zato, ker je po naravi čisto storitvena in zagotavlja višjo stopnjo individualizacije obravnave v celotnem centru. Zdi se mu, da bi PSP lahko bolj razvili tudi na osnovi mobilizacije notranjih virov in bi se zato lahko zavzemali za intenziven razvoj PSP po posameznih enotah in CSD-jih.

Marjeta Simonič dodaja, da bi ta zastavljen cilj tudi izmerili tako, da na posamezni enoti, kjer strokovne delavke poznajo posamezne stranke, pripravijo podatke o tem katera družina ali uporabnik na račun PSP-ja ne uveljavlja več DSP-ja,… s tem bi pokazali kaj pomeni socialno delo. Uveljavljanje DSP-ja je naraslo. K temu je pripomogla tako višina kot tudi možnost dodatka za delovno aktivnost in danes je družbeno čisto sprejemljivo, da si prejemnik DSP. Postalo je že moderno. Po drugi strani pa je predvsem zaradi statistik, ki jih je potrebno poročati pritisk na strokovne delavce velik. Pomembno je samo, da je odločba izdana do datuma obdelave. To so ugotovili tudi uporabniki in zato prihaja tudi do zlorabe sistema.

Tjaša Rodman pove, da je direktorica že 9 let. V tem času je zamenjala že kar nekaj ministric in ministrov  in prav vsak od njih je govoril svoj jezik. Nikoli ni vedela na kakšen način naj kateremu poroča oz. kaj je zanj/zanjo pomembno. Vedno si je zastavljala vprašanje kako naj razmišlja oziroma postavi evidence, da bo upravičila vse tisto kar počne. In to se bo dogajalo tudi v nadaljevanju. Treba je pokazati, znati zapisati, ovrednotiti in overiti s številkami tako, da bo MDDSZ razumelo.

Darja K. Korva meni, da mora biti vsak strokovni delavec ozaveščen kaj so osnovni izzivi (problemi) socialnega dela. O tem se je treba pogovarjati.

Naslednje srečanje bo v Kopru, v mesecu marcu.

Strokovna delavka iz Socialne zbornice Meri Rožac izpostavi organizacijsko vprašanje in sicer zanima jo na katero osebo se SZS lahko obrača. Pove, da so na SZS zapisniki obravnavani ter, da jih prebirajo. Osebno zelo čuti dileme, mogoče tudi stisko strokovnih delavcev, ki jih je prinesla reorganizacija. Upa, da bo Zbornica v prihodnje še boljši sogovornik.

Dobi odgovor, da so Klubi socialnega dela ena od podenot Iniciativne skupine udeleženk in udeležencev skupščine o reorganizaciji CSD-jev, koordinatorja Klubov socialnega dela sta Aleš Žnidar in Peter Stefanoski. Generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije gospod Vilko Kolbl je bil že maja 2019 konkretno povabljen v sodelovanje.

V Klubih socialnega dela se ne želi ustvariti neke toge strukture, ko se bo vedelo kdo je spodaj, kdo je zgoraj in tako naprej, ampak tu smo vsi, na kogarkoli boste poslali, na karkoli se bomo že zorganizirali.

Je pa prav, da Socialna zbornica socialne delavce zelo spodbuja, da prihajajo, ker ima zelo resen izziv (problem) članstva socialnih delavcev, to je izziv, kjer bi zbornica potrebovala narediti en oster korak naprej.

Aleš Žnidar povabi direktorice, da na naslednje Klube socialnega dela povabijo čim več socialnih, strokovnih delavk/cev, da se v čim večji meri zagotovijo tudi njihovi glasovi.

Srečanje se je zaključilo ob 15.30.

Zapisala:

Tadeja Komel

Zapis 1. srečanja Kuba socialnega dela, ki se je odvijal

na CSD Posavje, dne 19.11.2019 ob 13. uri

Prisotni:

Suzana Kovačič, Danica Božič, Patricija Može, Tjaša Rodman, Kristina Zadel Škrabolje, Irena Ilešič Čujovič, Matija Banovec, Špela Čižmek, Tina Lepšina, Aleš Žnidar, Klemen Ličen, Perica Radonjić, Sendi Murgel, Peter Stefanoski, Jože Matjašič, Katarina Vodeb, Zdenka Žveglič, Mihaela Kučič, Vito Flaker, Uršnik Ana, Snežana Gvič, Barbara Volčanjšek, Vesna Zorec, Marina Novak Rabzelj, Mirjana Mlakar, Anita Virant Tkalec, Nataša Resnik, Bojana Naglič Benedik, Bojan Tičar, Darja Levstik, Kristina Pečerič, Maja Brinc, Zlata Zidanič, Vili Lamovšek…

V uvodu Marina Novak Rabzelj, v. d. direktorice CSD Posavje, pozdravi prisotne, predstavi organiziranost njihovega centra in povzame značilnosti socialne problematike v njihovem okolju.

Peter Stefanoski pove, da je zadnjih nekaj let čedalje več nezadovoljstva z dogajanjem na področju strokovnega dela na CSD in tudi drugje. To se kaže v želji strokovnih delavcev oditi iz centrov, nekateri tiho obupujejo. Nekateri pa nismo več potrpežljivi in smo pri iskanju prišli do te točke, kako potisniti naprej, kako doseči neke spremembe. Ena od idej so bili tudi Klubi socialnega dela. Namen teh klubov je, da socialni delavci prepoznamo, da se še vedno da delat socialno delo. Vprašanje pa je na kakšen način in ali nam lahko kdor koli v državi prepove delati socialno delo. Nadaljnje vprašanje je, zakaj se ga pravzaprav ne dela. S kakšnimi ukrepi se je zgodilo, da se socialno delo pri izvajanju oz. pri izvajanju javnih pooblastil nekako opušča ali se ga čedalje manj dela. Klub naj bi postal redna oblika srečevanja. Namen je, da izboljšamo stanje, povemo kaj nas moti, kaj se dogaja, kaj se da izboljšati, podaja mnenj.

Klemen Ličen pove, da so srečanja Kluba socialnega dela namenjena zaposlenim na CSD-jih, da se pogleda in pove kaj zaposleni potrebujejo, kaj želijo, kam bi radi prišli, kaj jih ovira in kako bi pomagali in zato naredili načrt.

Peter Stefanoski pove, da je ideja, da srečanje teče kot pogovor, da ni nihče prišel druge poučevati. Klub naj bi se selil iz enega kraja v drug, kjer bi po srečanjih imeli vsaj malo več občutka, da je res dobro biti socialni delavec. Saj socialni delavci so tisti, ki najbolje razumejo stiske, težave, probleme ljudi, ki nimajo dovolj denarja za odvetnike, ki bi jim lahko svetovali. Ko je bilo še polivalentno delo, to je bilo pravo socialno delo. Potem pa se je zaradi različnih idej, pritiskov čedalje bolj začelo specializirati kar je pripeljalo do tega, da se stranka pri reševanju svojega problema srečuje tudi z do 15 različnimi delavci na CSD-ju. To naj bo v razmislek, kako to izgleda pri izvajanju vseh javnih pooblastil. Vprašanje za vse prisotne je ali lahko opravljate socialno delo kot ste se ga učili? Ali vam zahteve organizacije, pritiski to onemogočajo?

Bojana Naglič Benedik pove, da je problem kadrovska podhranjenost, potrebna je okrepitev kadra. Problem je tudi KRPAN (pisanja vabil, splošno delo s KRPAN-om), vnašanje v bazo. Njeno delovno področje je delo z družino, nasilje, povsod kje so vpleteni otroci, poleg tega ima še en del skrbništva, program pomoč družini za dom. Najbolj kar potrebuje je kadrovska okrepitev. Saj bi ji to omogočilo, da dela vsebino dobro in da dela z vsemi strankami enako dobro in kvalitetno in tako kot misli, da bi bilo njim v korist. Drugo je KRPAN, zaradi katerega potrebuje dodatnih 10 minut pri vsaki zadevi. Potem ne sme pozabit vnašat v Bazo socialnih podatkov, pri tem ji pomaga njena vodja.

Perica Radonjić pove, da je bila reorganizacija popoln politični projekt. Reorganizacija je na centrih povzročila negativizem in je razlog za vse slabo kar se dogaja na CSD-jih. Reorganizacija je bila izpeljana samo kot organizacijski vidik in ne sistematično. In posledično delajo delavci slabše, saj je strokovno področje kadrovsko podhranjeno, ker so delavce preusmerili na ZUPJS.

Marina Novak Rabzelj pove, da je ob reorganizaciji prišlo do vzpostavitve nove organizacijske strukture, premestitve zaposlenih, do sprejemanja novih pravnih aktov, spremembe ob uvedbi Družinskega zakonika, še vedno premalo izobraževanj in usposabljanj za zaposlene na tem področju, v juniju pa smo v Posavju vzpostavili še Krpana, zaposleni so se v kratkem času soočali z velikimi spremembami. Pove, da pa je v bistvu Krpan odgovor na večletne prošnje centrov za poenotenje dokumentnega sistema in ureditve programa sprejemnih pisarn. Ustvariti moramo pogoje, da se bo strokovna delavka lahko posvetila delu z uporabniki.  Ali to pomeni dodatno zaposlovanje administrativnih delavcev?

Vito Flaker pove, da je delo in organizacija na CSD zastarelo. Preveč je birokracije, vse preveč urejeno s pravili in pomen socialnega dela izzveneva. Socialno delo ima pri družbenih spremembah velik pomen in je potrebno, da pride v ospredje, saj se ukvarja s težkimi problemi.

Irena Ilešič Čujovič pove, da je bila reorganizacija politični projekt. Reorganizacija je bila brez vsebinskih-strukturnih poglobljenih pogovorov, brez analiz in začrtanih ciljev. Drug problem je, da so se dodajala znova in znova nova področja dela, ter s tem večja obremenitev obstoječega kadra. Tretja zadeva je problem posvetitve stranki, ko pride po pomoč (pogovor, stisk roke, pogled v oči) na CSD in birokratski izpeljavi dela (izdaje odločbe).

Bojan Tičar pove, da je bil pozabljen temelj vseh razprav, to so zaposleni. Neorganiziran sektor, razdor v vodenju ljudi, ki bazira na strahovladi, čeprav so vodje naredili fakulteto socialne smeri, so v prvi vrsti padli na tej zadevi. Za nudenje podpore stranki, razumevanju, mora zaposleni imeti stabilno delovno okolje s podporo predpostavljenega. Tega ni bilo v obdobju od 2012 do 2018. To pomeni nezadovoljstvo, brez podpore, brez odnosa s sodelavci, ker so prestrašeni. Problem je v vodenju in pomanjkanju socialnega čuta, ki ga nimajo delavci na vodilnih mestih. Problem so informacijski programi, ISCSD2 ne funkcionira še dandanes. Za izpis ene odločbe je potrebno preveliko »klikanja«. Samo zadovoljen delavec je uspešen. Delavci so prestrašeni, na robu onemoglosti.

Aleš Žnidar pove, da je hvaležen vsem, ki so se udeležile/i tega srečanja in da je hvaležen, da so na tem srečanju zaposlene/i in v. d. direktorice CSD-jev. Namen je, da se povežemo zaposlene/i in direktorice/ji in vsi, ki smo – sindikati, FSD, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije itd., da bi prišli do izboljšav pri delu CSD-jev. Vsi vidimo iste izzive, manjka pa neko skupno sodelovanje za izboljšanje teh razmer. Na tem dogodku in teh dogodkih naprej si želi konkretne dogovore kako lahko mi vsi skupaj prispevamo za izboljšave – zaposlene/i, direktorice/ji… Reorganizacija naj bi bila najprej organizacijska potem pa vsebinska. Ali ima kdo kakšne informacije kako je sedaj s tem vsebinskim delom ali se s tem kaj dogaja? Dajmo konkretne predloge skupaj, zberimo jih, ker sedaj za to bi bilo pa potrebno zagrabiti, tako vidi, če je bila obljubljena vsebinske reorganizacija – dajmo te predloge na mizo, dajmo se zmeniti skupaj in skupaj sodelovati saj je to v interesu vseh in želi da se čimbolj konkretno pogovarjamo in skupaj sodelujemo za izboljšanje pogojev.

Zlata Zidanič pove, da poleg vodenja svojega referata in dodatnih nalog, dela na projektih, ki so namenjeni za izboljšave, kvaliteto življenja. Kako ovrednotiti naše strokovno delo, naloge, ki jih dodatno opravljamo. Drugo je, da želi svoje delo opravljati strokovno. Če želi izboljšati svoje delo potrebuje dodatna izobraževanja. Problem je v izgorelosti, kadrovski podhranjenosti. Izvajanje dodatnih nalog pod pogojem dodatnega izobraževanja, ki ga bo financiral delodajalec. Vprašanje glede namen kluba je: ali smo zato tu, da bomo lahko vplivali na višjem nivoju?

Peter Stefanoski pove, da je kadrovska podhranjenost. Zaposlenih je 1200, potrebno bi jih bilo 1500. Krpan je vzel dodatnih 10 minut pri vsaki zadevi. Imamo standarde in normative. Dela ne moremo skrčiti pri delu s človekom v stiski. Potem to ni več socialno delo. Na inšpekciji dobijo vsaj ¾ vseh prijav, ki niso povezane z  nestrokovnostjo, ampak z očitkom, da niso bili slišani. Časa za delo s stranko se ne da skrčit, zato bi morali računati, da bo časa zaradi KRPAN-a za 10 do 25 odstotkov manj za delo z uporabnikom.

Klemen Ličen pove, da je namen okrepiti socialne delavce/delavke.

Peter Stefanoski pove, da je namen kluba, da lahko argumentirano, podkrepljeno pritiskamo naprej.

Bojan Tičar pove, da se kadrovska politika rešuje na plečih solidarnosti zaposlenih. Npr. če zboli, bodo morale sodelavke narediti njegovo delo, ker ni dodatnega kadra.

Martina Lepšina pove, da jo zanima kdo je naša politična moč in kje iskati to moč, ker misli, da jo nujno rabimo. Misli, da se morajo na nivoju politike (ministrstva, države), odločiti, ali nas sploh še potrebujejo in za kaj in kaj od nas hočejo. Misli, da vsi več ali manj znamo delati socialno delo. Strinja se, da imamo probleme z birokratizacijo, podhranjenostjo kadrov. Ali je v interesu državi, da delamo socialno delo? Kdo bo bil naš glas? Kdo podpira CSD? Kdo bo glas socialnih delavcev?  

Perica Radonjić pove, da bo potrebno spisati nov krovni zakon. Potrebno je paziti, saj so izkušnje slabe pri izvedbi (npr. reorganizacija, KRPAN).

Irena Ilešič Čujovič pove, da je vprašanje ovrednotenje dela strokovnega delavca. Namen je, kako izboljšati delovno pravni položaj strokovnih delavcev. Možnosti ovrednotenja dodatnega dela so preko nagrajevanje povečanega obsega dela, vendar so omejene. Če potrebuješ za svoje strokovno delo dodatno izobraževanje, je delodajalec dolžan kriti stroške izobraževanja. Ministrica ne ve kako in koliko dela strokovni delavec, zato s statistiko dodatno obremenjuje strokovne delavce. Če bodo strokovni delavci vse delali pridno in marljivo, se ne bo nihče zganil. In tukaj je ta politična moč. Opozorit, delavnik je takšen in se enostavno ne da. Podati zgodbe posameznega socialnega delavca, da vidijo, da ne gre.

Vito Flaker pove, da je na področju izobraževanja več prostora, že ta klub je neke vrste izobraževanje. Pobuda: pisanje bloga, kjer bi lahko podali svoje izkušnje, potek dela, …

Bojana Naglič Benedik pove, da je ideja super, vendar si ne more vzeti časa, da bi pisala kako poteka njen dan. Predloga, da nekdo pride pogledat, kako poteka njen dan. Rada bi šla na izobraževanje, vendar vedno znova študira, koga bo prikrajšala, eno družino, enega otroka. Problem pomanjkanja časa.

Vesna Zorec pove, da je mogoče rešitev, da vrnemo socialno delo nazaj, da damo odločbe otroških dodatkov, štipendij nazaj ZRSZ.

Bojan Tičar pove, da je po vsem slišanem problem tudi morda v MDDSZ in predlaga aktivnosti v zvezi z organiziranjem stranke.

Peter Stefanoski pove, da ministrica lahko dobi podatke samo od CSD-jev. Problem je, da kvalitetnega dela ne moremo delati hitro.

Aleš Žnidar pove, da se že od februarja naprej trudijo vse povabiti v sodelovanje in pove, da gre tudi za to in predlaga, da se naj aktivirajo vsi delavci na CSD-jih za skupno sodelovanje, da lahko pridemo do izboljšav in boljšega sodelovanja. Ne samo kaj bo FSD naredila, kaj bo SCSD ali kdorkoli naredil. Potrebujemo vse zaposlene iz centrov konkretno, da se aktivirajo, da povejo in konkretno sodelujejo pri izboljšanju delovanja CSD-jev. Glede številk smo se dogovorili, da bomo glede KRPAN-a naredili kratko raziskavo, tako da prisotne vabi, da kratko raziskavo izpolnite, odgovore lahko pošljejo na navedeni mail na listu oz. oddate danes izpolnjene vprašalnike v škatlo, ki jo imajo s seboj, ker je namen, da se tudi naredi Konferenca o Krpanu, ker je bilo to izpostavljeno kot pomembna zadeva. Tako da če potrebujemo številke in konkretne zadeve bomo razdelili te vprašalnike in prisotne vabi, da raziskavo izpolnijo in da bodo odgovore anonimizirali oz. anketiranke/ci se ne potrebujejo podpisati, rezultati pa se bodo uporabili za namen Konference o Krpanu, ki je v načrtu za izvedbo. Kot se sliši ni v redu Krpan in se potrebujejo tudi podatki o tem.

Martina Lepšina pove, da se ne odpirajo nove zadeve, ker je preveč birokratizacije. Posledično temu ni odprtih 5 zadev, ampak samo ena.

Zdenka Žveglič pove, da številke niso samo za opravičevanje obstoja sebe. Problem je tudi utemeljevanje zakaj potrebujemo dodatne programe za izboljšanje storitev CSD.

Sendi Murgel pove, da ima občutek, da se vrtimo v začaranem krogu. Dejstvo, da ne moremo vpisovat, da ne moremo delati za dva, da ne moremo delati s toliko družinami pogojuje dejstvo, da tega nihče ne bo vedel, če tega ne bomo vnašali v BSP, KRPANA, ISCSD. Ne bomo imeli vpisanih 5 storitev, ampak eno, nihče pa ne bo vedel, da smo jih pet opravili. Po drugi strani se bomo ukvarjali s tem ali bomo delali z 10 družinami nekvalitetno in nesocialno delo in je vprašanje koliko koristi oz. škode bomo naredili, ko ne bomo šli na supervizijo, na dodatno izobraževanje. Z delom in časom, ki ga imamo na voljo, bi lahko delali samo z dvema družinama tako kot bi bilo potrebno, s supervizijo, z dodatnimi usposabljanji, tako kot mi mislimo in bi na koncu delovnega časa šli domov zadovoljni, saj smo nekomu naredili en plus. Ne samo to, da naredimo številko, da vnesemo v KRPANA, vnesemo BSP, ampak da naredimo tisto zaradi česar smo zaposleni. Konec koncev je to odvisno samo od nas. Kaj naredimo z ljudmi v svoji pisarni je naša stvar oz. naša odgovornost. In je samo na nas, ne na ministrstvu, ne na našem direktorju, ne na nikomur drugemu, kako bomo tistega človeka, ki stopi skozi vrata obravnavali, odgovornost je samo na nas. Nekateri odlično delajo z istim časom, nekateri niti približno, vsi socialni delavci, vsi zaposleni na CSD z istim časom in konec koncev za isto plačo, če smo ravno pri temu. To je ta srenja, ki lahko pove »ja lahko delam« »ne ne morem delati«. Na podlagi česa bomo njo prepričali, da ne moremo delati z desetimi ljudmi, če pa delamo. Nekvalitetno, ampak delamo, zato da bodo pri sodelavki po polnoletnosti isti otroci. Toliko kvalitetno. In potem je vprašanje ali bomo delali s tako kvaliteto še naslednjih 20 let. Ali si bomo vzeli toliko časa, naredili to kar moramo, morebiti vnesli neke podatke, da bo nekdo lahko razpolagal z njimi in s politično močjo šel naprej in povedal toliko številk je, toliko ljudi potrebujemo. Vse se da izračunati, popolnoma vse na podlagi normativov in standardov. Ne samo 23% primanjkljaj zaposlenih, po njenem proučevanju več kot 30% premalo po takratnih podatkih brez vseh ostalih stvari, ki jih moramo delati. Dejstvo je, da če podatka ni, ga nihče ne more preračunat, ne more nihče z nobenimi dejstvi in dokazi iti naprej in reči na podlagi tega mi potrebujemo to, zato da bomo naredili to. Žal ne gre in potem se ves čas vrtimo, ne moremo vnašat, mi nimamo podatkov na podlagi česa lahko nekdo zagovarja, da delate storitve, da Slovenija sploh potrebuje izvajanje storitev, če jih nikjer ni. Pa jih delamo, da ne bo pomote. Ampak niso nikjer zabeležene in dejstvo je da brez podatkov nobenega politika, nikogar ne bomo prepričali v to da nekaj delamo, če tistega ni zavedenega. Pove, da je potrebno začeti reševati zadevo pri nas samih, od takrat, ko začnemo mi delati z ljudmi in o tem kaj bomo mi v tem času naredil.  

Martina Lepšina pove, da na njenem centru si ne upajo imeti ne narejenih zadev, si ne upajo ne sprejeti uporabnikov. Sprašuje ali si drugi upamo imeti nesprejete stranke? Ne upajo si reč preveč je, ne zmoremo, ne gre. Ali si zdaj upamo? Ona še ne, se še ne počuti dosti varno. Sprašuje, ali se drugi počutimo?

Maja Brinc pove, da je dejstvo, da socialno delo izgublja vlogo v vsakdanjem življenju. Problem neizkoriščenega dopusta, ne prenešenih podatkov, premalo kadra…

Mirjana Mlakar pove, da bi se socialni delavec moral počutiti dovolj varno, da lahko pove svojemu nadrejenemu, da nečesa ne zmore narediti.

Klemen Ličen pove, da je Ministrstvo zelo dobro seznanjeno s situacijo/stanjem. Glede števila obravnave strank, bi bila dobra bela stavka - kolektivno, da delavec pride v službo in opravi koliko bi dejansko lahko opravil po standardih in normativih, vendar je pripravljenost iti v to zelo različna.

Za zaključek je vsak udeleženec povedal kratko misel. Med drugim je bilo povedano, da ohranjamo v državi socialni mir. Če se stvari ne bodo premaknile naprej, se naj organizira opozorilna stavka. Aleš Žnidar pove, da je zadovoljen, da smo se danes dobili, da si želi še več takšnega sodelovanja naprej, na listih, ki so jih udeleženke/ci dobile/i je tudi mail skupscina-o-reorganizaciji-csd-jev@googlegroups.com na katerem se lahko vsi/e skupaj povezujemo za izboljšanje delovanja CSD-jev, res potrebujemo sodelovati vsi/e  zaposlene/i, direktorice/ji, vse organizacije, dajmo čim več konkretne akcije za izboljšanje delovanja centrov in dajmo že nekaj narediti, ker ima tega tudi že polno glavo, poslušanja tega, tako da dajmo nekaj narediti, to je spodbuda in vabilo za naprej. Povedano je bilo tudi, da Socialna zbornica in Skupnost CSD ne odigrata dovolj svoje vloge, nista dovolj slišani, sta pa naša politična podpora. S strani sindikata je bila podana misel, da smo toliko slišani, kot so slišani člani sindikata. Povezani bomo bolj močni, stopiti moramo skupaj. Po reorganizaciji ni bila narejena evalvacija in niso bili ugotovljeni plusi in minusi. Ena izmed udeleženk je podala misel, da je hvaležna, zmedena in radovedna. Vse to se nanaša na sedanje delo in delo v prihodnje. Vidi pa se tudi napredek v vzpostavitvi strokovnega dela, timskega dela, dela v paru in s tem napredek pri nadomeščanju v primeru odsotnosti. Ko bo KRPAN v celoti nadomestil papirno administracijo, bo odpadla BSP.

Peter Stefanoski zaključuje z mislijo, da tako kot je ni v redu. Sendi Murgel pove, da je bilo slišanih veliko problemov in je potrebna akcija za naprej. Žerjavica še tli, prihaja do kritične mase, ko bo pravi trenutek, odreagirajmo, stvari se bodo zgodile. Moramo biti pripravljeni delati to za kar smo se usposobili, izobrazili. V naslednjih štirih letih se naj bi po četrtinah odpravljala kadrovska podhranjenost. Če se ne bo, bo potrebna stavka. Ko direktorji in zaposleni govorimo isto, je čas za spremembe.

Klub socialnega dela se je zaključil ob 15.30 uri.

Zapisala:

Darja Levstik

Zapisnik skupščine o reorganizaciji, ki je potekala 16. 10. 2019 ob 20:00 v Moravskih Toplicah, v okviru 7. Kongresa socialnega dela

Prej (na okrogli mizi o reorganizaciji) je bilo razumeti, kot da smo si itak sami krivi ker, se jebemo med sabo. Že mesece govorimo kaj je narobe. Zdaj se moramo pogovarjati o tem, kaj je kdo pripravljen narest.

Težave na CSD so! Z vodenjem, z odnosi, ljudje obupavajo, odhajajo (veliko je odpovedi). Ni smisla, kriza v stroki socialnega dela, se je z reorganizacijo še poslabšala. Problem je, da ni vizije. Nobenega ne zanima, kaj naj bi bilo zdaj naprej s socialnim delom na CSD in kaj zdaj s to reorganizacijo treba narest. Zdaj gre na to, da ljudje pokleknejo. Z reorganizacijo je stroka pokleknila. Razvijati in misliti bi morali za celotno regijo na posameznih področjih. Prav tako ni jasno kaj je z novimi nalogami na CSD, Kaj bo s CSD v prihodnje. Pa tudi z drugimi službami DSO, zapori. Več stvari se moramo lotiti.

Najpomembneje je, da si štemplan pravilno, da imaš potni nalog, ne pa da si delal socialno delo.

Vlada nek strah, ljudje se bojijo govoriti o reorganizaciji. Tudi, če strokovno delaš vse prav, grozijo s tem, da bodo že nekaj našli, da veliko drugih čaka v vrsti za službo na CSD, ipd. Pomembno je, da na eni strani krepimo in razvijamo socialno delo, in da na drugi strani nastopimo odločno proti mobingu.  Rabimo zagovorništvo za socialne delavce in delavke, moramo podpreti drug drugega. Tudi vsak sam pri sebi lahko krepi stroko socialnega dela. Če izhajamo in se sklicujemo na stroko socialnega dela, nam tega, da delamo socialno delo, ne more noben očitati. Vzpostaviti moramo zagovorništvo za socialne delavke in delavce. Socialne delavke in delavci, ki doživljajo razne pritiske na delovnem mestu, se bodo tako lahko obrnile na zagovornico/ka.

To kar danes poslušamo, lahko potrdimo tudi v zaporih - iz CSD-jev prihajajo informacije o nezadovoljstvu, o mobingu, čudne stvari, ki jih prej ni bilo.

Lahko bi naredili raziskavo, ideje so bile naslednje: raziskava o socialnem delu na CSD-jih, v kateri bi raziskali položaj in vloge socialnih delavk in delavcev, evalvacija reorganizacije, učinki reorganizacije na odnose na CSD, kaj danes definira socialno delo na CSD-jih, kaj delajo socialne delavke in delavci strokovno specifično in drugače od ostalih profilov, kaj je torej identiteta socialnega dela na CSD ipd. Izvajanje raziskav na nacionalni ravni mora potekati premišljeno, načrtovano, z jasnimi cilji in nameni. Pobuda za spremljanje učinkov reorganizacije lahko pride iz naše skupine, realizacija pa mora biti zelo premišljeno zastavljena in izvedena. Zato je pomembno, kako definiramo raziskavo in kaj bo fokus raziskave. Predlogi za raziskavo so tudi raziskava glede izrinjanja socialnega dela iz CSD-jev in spreminjanja v urade za discipliniranje zaposlenih in posledično preko njih uporabnic/kov, kdo ima moč glede reorganizacije CSD-jev (FSD, IRSSV, DSDDS, SCSD, SZS), upravljanje s CSD-ji, vprašanja strokovnim delavcem/kam o tem kaj se jim dogaja in kaj se dogaja s stroko na centrih, pokazati na specifike, potrebe SD na CSD, pa malo tudi že glede reorganizacije (kakšne spremembe pričakujejo, da bodo iz nje izšle), skupna konceptualizacija kaj je socialno delo na CSD-jih, konkretni predlogi za vsebinsko reorganizacijo, konkretni načrt za izvedbo le-te, strokovna in ekonomska cena koliko stane, če uporabnice/ki ne sodelujejo v procesih psihosocialnih podpor, sodelovanj ipd. in koliko  stane, če gredo skozi te procese ipd. Rezultati raziskave pa bi najbrž kasneje onemogočili uporabo stavkov kot so: »Nismo vedeli kaj se je dogajalo.«, ali stavka: Nismo vedeli, da je bilo tako resno.«. Prav tako pa ne stavka: »Sedaj pa je že prepozno in se ne da nič več narediti.«. O tej raziskavi se bomo poskušali čimprej dogovoriti, se uskladiti in jo predlagati za izvedbo ali mogoče tudi sodelovati pri izvedbi. Na IRSSV evalvacija reorganizacije ne poteka. Če želimo raziskati kaj se je z reorganizacijo zgodilo, moramo to narediti sami. Ni treba da je raziskava z intervjuji ali anketami, lahko je aktivistična, akcijska raziskava. Npr. sabotiranje Krpana - kaj se zgodi, a  potem ljudje boljše živijo? Pogledali bi lahko tudi, kako Krpan podaljša čas dela in potem glede na to predlagali spremembo standardov in normativov. Lahko bi naredili tudi stroškovno oceno: Kakšna je razlika npr. če nekdo zabrede v težave ali če ne (npr. 20 otrok v vzgojnem zavodu ali doma – nekaj podobnega sicer že obstaja).

Imamo različne predstave o tem kaj je socialno delo. Mi se moramo skregat okrog tega kaj je socialno delo – med sabo. Navzven pa je to kontra produktivno. Navzven moramo povedati zakaj rabimo socialno delo.

Na skupščini je bilo povedano tudi to, da je bil predlog Darje Kuzmanič Korva iz SCSD, po okrogli mizi in pred to skupščino, ko je odhajala iz kongresa, da se potrebujemo dobivati.

Vse skupaj je kot ena psihoza, en šmorn.

Ljudje so prestrašeni. Če se postaviš zase si kot grdi raček. Na eni strani vodstvo pritiska na socialne delavke in delavce, ki se izpostavijo v zvezi z reorganizacijo in v drugih situacijah, ko grejo stvari narobe, na drugi strani pa se tudi sodelavke in sodelavci obrnejo drug proti drugemu - v vednost vodji pošiljajo slike, da je prazen tank službenega avtomobila npr. in to ni osamljen primer. Ni nobene akcije, vlada nekakšna otopelost, zaposlene/i se kregajo med seboj, v timih je napetost.

Moramo skupaj držat.

Moramo najti način kako razbiti to hierarhijo, ki se je zdaj še bolj utrdila. Mogoče bi bilo dobro, da direktorji  prevzamejo vlogo nekih regijski koordinatorjev. Prav tako bi morali Svet zavoda vprašati za mnenje, preden zamenjajo direktorja.

Na koncu Kongresa bomo predlagali, da zahtevamo da ministrica odstopi. Ne vemo, če bo zato odstopila, ampak zdaj čedalje več ljudi to misli. Stvari so zdaj še slabše.

S Krpanom se čas dela z ljudmi krajša.

Eni so bili prepričani, da bo Krpan padel, pa ni, ker vsi pomagamo pri temu, da se nič ne zgodi in še kar naprej delajo v Krpanu. Krpan pomeni deset krat več dela za strokovne delavce. S Krpanom se krajša čas dela z ljudmi. Zadevo, ki si jo prej končal v 10-ih minutah, jo zdaj delaš 20 minut. Je pa manj dela za glavno pisarno, ampak ljudi zaposlenih v glavni pisarni manj kot je strokovnih delavcev. Lahko bi preverili, kakšna je razlika v času dela zdaj, ko na CSD uporabljajo Krpan (npr. tako da merimo čas izdelave odločbe), v primerjavi s prej, ko ga niso uporabljali – te rezultate se lahko beleži in se jih uporabi pri dogovarjanjih z MDDSZ.

Krpan je orodje nadzora. Prav tako zdaj na CSD obstajajo 3 različni programi, kamor se vnašajo podatki: ISCSD, BSP in Krpan. Zdi se, da je glavno, da se izpolnjujejo samo te baze. Za to bi lahko imeli administratorje! Prav tako je potrebno pisati razna poročila, ki pa na koncu nekje obležijo. Če bi jih uporabili, bi bila koristna, tako pa nima smisla.

Statistika je orodje za marsikaj, je baza za izračun normativov, storitev, beleženje, ni nepomembna funkcija. Bi pa to lahko uredili na druge načine. Prav tako so vedno težave s tem, kako priti do teh podatkov, ki jih zbirajo na CSD, saj na koncu sploh niso dostopni in jih noben zares ne obdela. Zato jih je tudi nesmiselno zbirati, nikjer jih ne dobiš – IRSSV jih nima, na CSD jih ne dobimo, niti na MDDSZ ali SCSD.

Krpan je prav super zadeva, ampak ne za CSD. Geodeti so to takoj osvojili, na CSD pa še zmeraj delamo s papirjem. V Krpanu ne vidimo smisla. Še vedno imamo na CSD spise. Zdaj delamo eno odločbo enkrat več časa. Zaradi tega smo potem nestrpni do ljudi v pisarni. To je totalno stresno. Ljudje ne vejo niti, da se ne moreš več lastnoročno podpisati, ampak vse samo še preko gesla.

Vtis je, da je boljše enemu manj dat, kot enemu preveč. Tudi v domu za stare, so nam prodali nek sistem ki funkcionira v Avstriji. Nimajo testnih podatkov o tem da bi ustvarili dober program, ki bi nam bil v pomoč. Tega ni, zato so zdaj na CSD trije programi.  Zgleda, da so predlogi od MDDSZ močnejši kot izkušnje na terenu. Treba bo pokazat zobe. Dobro je, da tudi več sodelujemo z novinarkami/ji.

Gospa iz Hrvaške je rekla, da kar posluša na tej skupščini, da se ji zdi v redu, da se o tem sploh lahko tako pogovarjamo tukaj v Sloveniji, da na Hrvaškem naj bi v sodelovanjih z uporabnicami/ki v socialnem delu na CSD-jih šlo za golo preživetje.

Sklepi:

1.       Zbiramo se kot ljudje (ne kot predstavniki institucij), je pa prav da smo ljudje iz različnih ustanov.

2.       Organizirali bomo zagovorništvo, za socialne delavke in delavce, nad katerimi v službi izvajajo mobing.

Drug drugega moramo okrepiti. Povezali se bomo z Društvom socialnih delavk in delavcev in sestavili ekipo za zagovorništvo. Društvo nam pri tem lahko pomaga, ni pa nujno, da to izvajamo preko društva. Konec tega meseca je sestanek Društva.
Sodelovali bodo: Peter, Goran, Aleš, Klemen.

3.       Organizirali bomo socialne klube, na katere bomo povabili socialne delavke in delavce.

Namen socialnih klubov je, da se socialni delavci in delavke pogovarjamo o tem, kaj je  socialno delo, kakšna je situacija na terenu, kako krepiti socialno delo na CSD. Ni nujno, da jih izvedemo na CSD, lahko so tudi drugje v skupnosti. Izkušnje s skupščinami Vstaja socialnega dela, leta 2013, so bile v redu, takrat je prišlo veliko ljudi, 30-40.

Sodelovali bodo Aleš, Peter in Klemen, pripravljena je sodelovati tudi Jana in pripravljene/i so sodelovati tudi zaposlene/i na SCSD. Že na prejšnjih skupščinah in sestankih, pa so se javili, da bodo občasno sodelovali, tudi Perica, Štefan, Simona, Vito, Tamara, članice projekta LIFE iz FSD in Irena Ilešič Čujovič.

4.       Naredili bomo raziskavo o socialnem delu na CSD-jih, da raziščemo položaj in vloge socialnih delavk in delavcev - kaj delajo socialne delavke in delavci strokovno specifično in drugače od ostalih profilov, kaj je identiteta socialnega dela na CSD, evalvacija reorganizacije, učinki reorganizacije na odnose na CSD, raziskava glede izrinjanja socialnega dela iz CSD-jev in spreminjanja v urade za discipliniranje zaposlenih in posledično preko njih uporabnic/kov, upravljanje s CSD-ji, vprašanja strokovnim delavcem/kam o tem kaj se jim dogaja in kaj se dogaja s stroko na centrih, pokazati na specifike, potrebe SD na CSD, pa malo tudi že glede reorganizacije (kakšne spremembe pričakujejo, da bodo iz nje izšle), skupna konceptualizacija kaj je socialno delo na CSD-jih, konkretni predlogi za vsebinsko reorganizacijo, konkretni načrt za izvedbo le-te, strokovna in ekonomska cena koliko stane, če uporabnice/ki ne sodelujejo v procesih psihosocialnih podpor, sodelovanj ipd. in koliko  stane, če gredo skozi te procese ipd. O tej raziskavi se bomo poskušali čimprej dogovoriti, se uskladiti in jo predlagati za izvedbo ali mogoče tudi sodelovati pri izvedbi. Sodelovali bodo: Jana, Vito, Anamarija, Katarina, Simona in Janko.

5.       Organizirali bomo konferenco o Krpanu.
Lahko se tudi preveri, kakšna je razlika v času dela zdaj, ko na CSD uporabljajo Krpan (npr. tako da se meri čas izdelave odločbe), v primerjavi s prej, ko ga niso uporabljali – te rezultate se lahko beleži in se jih uporabi pri dogovarjanjih z MDDSZ.

Sodelovali bodo: Dragan, Janko, Štefan, Aleks. Potrebujemo še nekoga, ki se spozna na Krpana.

6.       Ministrico bomo pozvali k odstopu in ji poslali pismo.

7.       Sklicali bomo sestanek na MDDSZ.

Članice projekta LIFE (Doktrina in praksa socialnega dela z družinami s številnimi izzivi, podpora socialnim delavkam iz CSD-jev pri socialnem delu z družinami s številnimi izzivi ipd.) so se že dogovorile za sestanek z MDDSZ letos maja, a še ni bil izveden. Aleš Ž. se je pogovarjal z Liljano, da si tudi ona želi imeti sestanek na MDDSZ tudi s članicami projekta LIFE (Nina M., Tadeja K., Gabi Č. V. in soc. delavke, ki so sodelovale v projektu) in tudi našo iniciativno skupino in lahko imamo vsi mi skupni sestanek na MDDSZ. Pogovarjali smo se tudi o predlogu, da potrebuje biti državni/a sekretar/ka socialni/a delavec/ka. Vito sestavi in pošlje vabilo na sestanek.

8.       V začetku novembra, bomo sklicali skupni sestanek, da začnemo vzpostavljati širšo koalicijo  za spremembo situacije, v kateri se je znašlo socialno delo. Dobro bi bilo, da določimo nek reden termin za skupščine, npr. vsak 1. torek v mesecu. Povabiti je treba še druge, ne samo CSD (Skupnost CSD, DSO, zapori, psihiatrija idr.).

9.       Vito Flaker prevede članek Lemertov članek paranoja in dinamika izključevanja (Paranoia and the Dynamics of Exclusion).

10.   Internacionalizacija - potrebujemo širšo podporo od zunaj.

Anamarija nam lahko pomaga pri iskanju mednarodne podpore.

11.   Na dogodke in aktivnosti, ki jih načrtujemo, moramo povabiti tudi uporabnike CSD.

12.    Zapisnik bomo objavili na blogu o reorganizaciji.

Na skupščini smo bili prisotni:. Vito F., Jana M., Tamara R. Ž., Janko C. M., Vili L., Urek M., Ana S., Polona P. E., Peter S., Simona R., Nermina S., Sabina B., Klemen L., Goran K., Katarina F., Aleš Ž., dve socialni delavki iz Hrvaške in 4 zaposlene/i v zaporih.

Zapisala: Katarina F.

Kratek raziskovalni načrt za poizvedovanje o Krpanu.

Izhodišča in ozadje

Izhodišče raziskave je reorganizacija CSD in vzporedno uvajanje novega računalniškega programa »Krpan«, ki naj bi hkrati omogočil boljše dokumentiranje dela in tudi več časa za delo z uporabniki vključno s terenskim delom.

Del delavcev CSD je bil z reorganizacijo nezadovoljen, celo ogorčen. Tudi nekateri drugi, ki jih zadeva usoda socialnega dela na eni izmed najbolj strateško pomembnih njegovih pozicij (CSD so hrbtenica socialnega dela), so bili presenečeni nad vsebinsko pomanjkljivimi temelji tako velikih organizacijskih sprememb. Ob več priložnostih so udeleženci skupščin in okroglih miz na temo reorganizacije opozarjali na to, da reorganizacija ni dosegla želenega cilja – da bi se socialno delo približalo uporabnikom, temveč prav nasprotno, da je povzročila še nadaljnjo centralizacijo in birokratizacijo CSD, kakor tudi vpeljala avtoritarni menedžment in spravila veliko delavcev v človeško in strokovno stisko.

Uvedbo programa Krpan mnogi dojemajo skupaj z reorganizacijo, kot nesmiselno dodajanje birokratskega (papirnega) dela, dodatno in nesmiselno obremenitev, predvsem pa kot orodje nadzora tako uporabnikov kakor delavcev in jemanje strokovne avtonomije, predpisovanje postopkov tam, kjer ni potrebno in omejevanje skupnega ustvarjanja in ustvarjalnosti v socialnem delu.

Seveda pa gre tudi za širše ozadje, ki se kaže v družbenih trendih birokratizacije in digitalizacije družbe in celo vsakdanjega življenja.

Problem

Problem je torej, čeprav relativno omejen in fokusiran, večplasten.

Na eni strani gre (verjetno) za povsem tehnične probleme uvajanja novega računalniškega pristopa, še posebej sočasno z drugimi obremenjujočimi spremembami, na drugi strani pa za vprašanja kako lahko sodobna tehnologija pomaga socialnemu delu ali pa, nasprotno, ga onemogoča, neustrezno uokvirja; in še dalje ali v temelju spreminja njegovo naravo, pa tudi ali je to le del trenda, ki se iz drugih sektorjev neustrezno širi tudi v socialno varstvo in delo, ali pa »neizbežna« posledica globalnih procesov digitalizacije in birokratizacije.

Del problema, ki ga naslavljamo, je reorganizacija CSD.

Vrsta raziskave

V prvi vrsti gre za poizvedovalno raziskavo oz. za kratko poizvedbo.

Namen

Namen raziskave je prispevati k informirani in na dejstvih utemeljeni diskusiji tako o sami uvedbi programa kakor tudi o reorganizaciji CSD in usodi socialnega dela nasploh.

Glede na okoliščine je namen, da poizvemo bistvene značilnosti v kratkem času. V tem smislu gre lahko tudi za preliminarno raziskavo, s katero bo laže zastaviti bolj sistematično in ekstenzivno ovrednotenje uvajanja programa in drugih procesov, ki zdaj potekajo na CSD.

Teze

Teze bomo oblikovali tako, kot je bila intenca odločevalcev, s poizvedbami pa jih bomo potrdili ali zavrgli.

1.       Program je socialnemu delu ustrezen in skladen z njegovo naravo in poslanstvom.

2.       Progam poveča učinkovitost socialnega dela, saj:

a.       Omogoči boljšo sledljivost in spremljanje lastnega dela.

b.       Prihrani čas zapisovanja in omogoča več časa za neposredno delo z uporabniki, vključno z več terenskega dela.

c.       Poveča bližino in dostopnost socialnih delavk in delavcev.

3.       Program ne vodi v večjo birokratizacijo socialnega dela in varstva, saj je

a.       dovolj odprt in delavcev ne usmerja v postopke, tematizacijo in ukvarjanje s problemi, ki ne izhajajo iz same situacije uporabnice oz. njenega življenjskega sveta.

b.       krepi strokovno avtonomnost, ni namenjen nadzoru in omogoča ustvarjalno ravnanje socialnih delavcev v nepredvidljivih situacijah.

4.       Uvajanje programa »Krpan« je neodvisno od reorganizacije CSD, nima vzajemno ojačevalnih negativnih učinkov, prej nasprotno – omogoča, da bo reorganizacija potekala v skladu z želenimi rezultati in prispevala k razvoju stroke in storitev.

Spremenljivke

Glavna opazovana spremenljivka je računalniški program Krpan. Ta je hkrati »neodvisna« spremenljivka. Med neodvisne spremenljivke sodita tudi »set in setting« - torej okolje, v katerem ga izvajamo in naravnanost uporabnikov programa.

Odvisne spremenljivke so učinki, ki jih Krpan ima, njegova skladnost s socialnim delom in vplivi na avtonomijo stroke oz. na njeno birokratizacijo.

Reorganizacijo CSD imamo lahko intervenirajočo spremenljivko. Saj deloma spreminja set in setting deloma pa je tudi učinek uvajanja novega programa.

Operacionalizacija spremenljivk

Modul	spremenljivke	pokazatelj	Viri  podatkov	merski inštrument(i)
Krpan	značilnosti programa	opis programa	dokumentacija programa (priročniki) pogovori z uporabniki programa
	okoliščine uvajanja programa	usposabljanje za program, podpora	odgovori zaposlenih in opažanja
		namen, cena programa …	pogovori z odgovornimi na ministrstvu in SCSD	opomnik za pogovor
Okolje  (setting)	značilnosti enot CSD	velikost	odgovori zaposlenih	spletna anketa,
Naravnanost (set)	značilnosti uporabnikov programa	izobrazba, delovno mesto (tip dela), delovna doba	odgovori zaposlenih	spletna anketa
	usmeritev uporabnikov programa	svetovanje, skupnostno delo, zagovorništvo, koordinacija, terensko delo, upravno odločanje, vodenje, administrativno delo …	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
Skladnost	skladnost s cilji	krepitev moči, uporabniška perspektiva, soustvarjane, raziskovanje življenjskega sveta	odgovori zaposlenih	spletna anketa,
Učinkovitost	dokumentacija, sledljivost	urejenost, razpoložljivost,, refleksivnost (feedback, omogočanje vpogleda v lastno delo – ocena razlike pred in po Krpanu	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
	prihranek časa	ocena razlike pred in po Krpanu v porabi časa za tipična opravila	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
	dostopnost	ocena razlike pred in po Krpanu v odzivnosti – hitrost, ustreznost, upoštevanje perspektive uporabnika, dialog …	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
avtonomija	odprtost	ocena razlike pred in po Krpanu	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
	ustvarjalnost	ocena razlike pred in po Krpanu	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
	perspektiva uporabnikov, življenjski svet	ocena razlike pred in po Krpanu	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
	nadzor	ocena razlike pred in po Krpanu	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
reorganizacija	součinkovanje	stališča do medsebojnih učinkov	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju
	učinki	na okolje, na usmeritev	odgovori zaposlenih	spletna anketa, intervju

Merski inštrumenti

Zbirali bomo tako kvalitativne kakor tudi kvantitativne podatke.

Ustvarili bomo spletno anketo, s katero bomo zbrali podatke o večini spremenljivk s kratkimi vprašanji, na katere bodo udeleženci ankete odgovarjali na več stopenjskih lestvicah ali z zaprtimi odgovori. Imela bo tudi opcijo komentiranja oz. dodajanja odprtih odgovorov.

Kvalitativni podatki – že zbrano in dostopno gradivo, ciljani intervjuji, fokus skupina in drugi   relevantni skupinski dogodki

Vzorčenje

Osnovna populacija poizvedbe so zaposleni na CSD. Vzorec bo, seveda, odvisen od odziva delavcev CSD. Njegovo reprezentativnost bomo lahko ocenili šele po izvedeni poizvedbi v primerjavi profila vzorca s profilom v populaciji (zastopanost večjih in malih centrov, profil delavcev ipd.). Težko pa bomo preverjali pristranskost vzorca glede na usmeritev delavcev, še zlasti pa glede na stališča do programa in do reorganizacije.

Zbiranje podatkov

Vzpostavili bomo spletno anketo (kje?) in povabili zaposlene na CSD k izpolnjevanju.

Hkrati bomo začeli obdelovati že zbrane podatke in vtise na to temo. Na podlagi analize bomo opravili ciljane poizvedbe (pogovore, lahko tudi opazovanje) na vprašanja, na katera bodo še potrebni odgovori.

Na podlagi preliminarnih ugotovitev bomo pripravili strokovno srečanje oz. konferenco na to temo. [varianta: pred tem še fokusno skupino z zaposlenimi na CSD]

Organizacija zbiranja podatkov

Tehnike in potek zbiranja podatkov

Obdelava oz. analiza podatkov

Pričakovani rezultati

Poročanje o rezultatih

Vprašanja:

Spodaj so vprašanja, ki smo jih v mreži že pripravili. Nekaj bi ji bilo še dodati in organizirati v spletno anketo. Gotovo podatke, ki govorijo o okolju in usmeritvi.

1. Kako vpliva uvedba informacijskega sistema Krpan na izvajanje socialnega dela na vašem CSD?  

2. Kako si pomagate, ko imate težave pri uporabi sistema Krpan? 

3. Ali z uporabo Krpana za isto delovno opravilo porabite enako, več ali manj časa, kot ste ga pred uvedbo Krpana? Kako to?             

4. Kako menite, da uvedb informacijskega sistema Krpan udejanja slogana "na teren, bliže k ljudem" in: "manj birokracije, več časa za ljudi"?                                         

5. Kaj menite glede prilagojenosti Krpana našim delovnim procesom? Koliko je na lestvici od 1 do 5 prilagojen, kjer je 1 popolnoma neprilagojen in 5 popolnoma prilagojen?