Aleš Žnidar - Reorganizacija centrov za socialno delo in priložnosti za izboljšanje delovanja - Magistrsko delo - Osno kodiranje

 

 

1       S – SPREMEMBE. 23

1.1        Z reorganizacijo. 23

1.1.1         Zaposleni 23

1.1.1.1      Vodstvene funkcije. 23

1.1.1.1.1     V. d. direktorja. 23

1.1.1.1.2     Pomočnik direktorja. 23

1.1.1.2      Prerazporeditve zaposlenih, menjave delovnih mest, področij dela. 24

1.1.1.3      Pristojnosti 25

1.1.1.3.1     (V. d.) Direktor 25

1.1.1.3.2     Pomočnik direktorja. 25

1.1.1.4      Načini zaposlitev, nove pogodbe o zaposlitvah. 25

1.1.1.5      Število zaposlenih. 26

1.1.1.6      Sodelovanje med zaposlenimi 26

1.1.1.6.1     Aktivi 26

1.1.1.7      Profili 26

1.1.1.7.1     Pravniki 26

1.1.1.7.2     Psihologi 27

1.1.1.8      Skupne službe. 27

1.1.1.8.1     Koordinatorji 27

1.1.1.8.1.1    Za preprečevanje nasilja. 27

1.1.1.8.1.2    Za obravnavo  v skupnosti 27

1.1.1.9      Področje ZUPJS. 27

1.1.1.10        Plače. 27

1.1.1.11        Izobraževanja. 27

1.1.1.12        Druženje, povezanost zaposlenih. 27

1.1.1.13        Pričakovanja. 27

1.1.2         Organizacijske spremembe. 27

1.1.2.1      Nove organizacijske enote, službe. 28

1.1.2.1.1     Nov CSD (regijski CSD oz. sedež CSD) 28

1.1.2.1.1.1    Združevanje nekdanjih CSD.. 28

1.1.2.1.1.1.1    Združene skupne službe. 29

1.1.2.1.1.1.1.1    Nova služba ZUPJS na regijskem CSD.. 29

1.1.2.1.1.1.1.2    Računovodstvo. 29

1.1.2.1.1.1.1.3    Krizni centri 29

1.1.2.1.1.1.1.4    Koordinatorji 30

1.1.2.1.1.1.1.5    Interventna služba. 30

1.1.2.1.1.1.1.6    Kadrovska služba. 30

1.1.2.1.1.1.1.7    Evropski projekti 30

1.1.2.1.1.1.2    Velikost CSD.. 30

1.1.2.1.1.1.3    Strokovni svet 30

1.1.2.1.2     Prostori 30

1.1.2.1.3     Aktivi 30

1.1.2.1.4     Enote. 31

1.1.2.1.4.1    Strokovni kolegiji 31

1.1.2.1.5     Mobilni strokovni tim, služba. 31

1.1.2.1.6     Interventna služba. 31

1.1.2.2      Notranja organizacija. 31

1.1.2.3      Več centralizacije. 32

1.1.3         Delo. 32

1.1.3.1      Strokovno delo. 32

1.1.3.1.1     ZUPJS. 32

1.1.3.1.2     Programi 33

1.1.3.1.2.1    Socialna aktivacija. 33

1.1.3.1.3     Sodelovanje z drugimi organizacijami 33

1.1.3.1.3.1    Sodišči 33

1.1.3.2      Vodenje CSD, enot CSD.. 33

1.1.3.3      Povečan obseg dela. 34

1.1.4         Informacijski, dokumentarni, računalniški sistem.. 34

1.1.4.1      Krpan. 34

1.1.4.2      Dokumentarni sistem.. 34

1.1.4.3      ISCSD.. 34

1.1.5         Zakonodaja. 34

1.1.6         Povezano z zunanjo podobo CSD.. 34

1.1.6.1      Nov logotip CSD.. 34

1.1.6.2      Elektronski podpisi 35

1.1.6.3      Glave dopisov. 35

1.1.7         Komuniciranje, informiranje. 35

1.1.8         Uporabniki 35

1.1.9         Odprta vprašanja. 35

1.1.10       Programi 35

1.1.11       Vsebinska reorganizacija. 35

1.1.11.1        Mobilna strokovna služba. 35

1.1.12       Učinki reorganizacije. 36

1.1.12.1        Lažji, več nadzora CSD.. 36

1.1.13       Nasilje. 36

1.2        Pred reorganizacijo. 36

1.2.1         Delo. 36

1.2.1.1      ZUPJS. 36

1.2.1.2      Modernost, interes za področja. 37

1.2.1.3      Računovodstvo. 37

1.2.1.3.1     Plača. 37

1.2.1.4      Informator 37

1.2.1.5      Strokovni sveti, strokovni kolegiji 37

1.2.1.6      Koordinatorji 37

1.2.1.7      Interventna služba. 37

1.2.1.8      Dokumentarni sistem.. 37

1.2.1.9      Postopki javnih naročanj 38

1.2.2         Zaposleni 38

1.2.2.1      Delovna mesta. 38

1.2.2.1.1     Direktor 38

1.2.2.2      Izobraževanja. 38

1.2.2.3      Pretekle delovne izkušnje. 39

1.2.2.4      Število zaposlenih. 39

1.2.2.5      Kadrovski načrti 39

1.2.2.6      Druženje, povezanost zaposlenih. 39

1.2.3         Nekdanji CSD.. 39

1.2.3.1      V preteklosti 39

1.2.3.2      Organizacijska struktura. 40

1.2.4         Aktivi 40

1.2.5         MDDSZ. 40

1.2.5.1      Zakonodaja. 41

1.2.6         Komuniciranje, informiranje. 41

1.2.7         Nasilje. 41

1.2.8         Prostori 41

1.2.9         Svet zavoda. 41

1.2.10       Uporabniki 41

1.2.11       Sodelovanje z drugimi organizacijami 41

1.2.11.1        Šole. 41

1.3        Proces reorganizacije. 41

1.3.1         Spremembe. 42

1.3.2         Sindikati 42

1.3.3         Glas stroke. 42

1.3.4         Koordinatorji 42

1.3.5         Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. 43

1.3.6         Posveti 43

1.4        MDDSZ, Državni zbor, politika, Vlada, ministrstva. 43

1.4.1         Sodelovanje s podjetjem Pristop. 43

1.5        Slogan reorganizacije. 43

1.6        Finance. 43

1.7        Vodenje CSD.. 44

1.8        Informativni izračun. 44

1.9        Zaposleni 44

2       BS – BREZ SPREMEMB.. 44

2.1        Delovanje CSD.. 44

2.1.1         Zakonodaja. 44

2.1.2         Finance. 44

2.1.3         Delo. 45

2.1.3.1      Strokovno delo. 45

2.1.3.1.1     Upravni postopki 46

2.1.3.1.2     Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo. 46

2.1.3.1.3     Zapisovanje. 47

2.1.3.1.4     Strokovni svet 47

2.1.3.1.5     ZUPJS. 47

2.1.3.1.5.1    ISCSD (informacijski sistem CSD) 47

2.1.3.1.6     Programi 48

2.1.3.1.7     Storitve. 48

2.1.3.1.7.1    Na domu. 48

2.1.3.1.7.1.1    Pomoč družini na domu. 48

2.1.3.1.7.1.2    Pomoč družini za dom.. 48

2.1.3.1.7.2    Prva socialna pomoč. 49

2.1.3.1.7.3    Osebna pomoč. 49

2.1.3.1.8     Skrbništva. 49

2.1.3.1.9     Interventna služba. 49

2.1.3.1.10     Neverjetna leta. 49

2.1.3.1.10.1    Home coaching. 49

2.1.3.1.11     Področje odvisnosti 50

2.1.3.1.12     Varstvo otrok in družine. 50

2.1.3.1.13     Posvojitve, rejništva. 50

2.1.3.2      Programi javnih del 50

2.1.3.3      Tajništvo. 50

2.1.3.4      Računovodstvo. 50

2.1.3.5      Računalniški, tehnični del 50

2.1.4         Zaposleni 50

2.1.4.1      Zaposlitve, delovna mesta. 51

2.1.4.2      Pogodbe o zaposlitvi 51

2.1.4.3      Vrste zaposlitev. 51

2.1.4.3.1     Strokovni delavci 51

2.1.4.3.2     Javni delavci 52

2.1.4.4      Profili 52

2.1.4.4.1     Pravniki 52

2.1.4.5      Število zaposlenih. 52

2.1.4.6      Vodstvene funkcije. 52

2.1.4.6.1     Direktor 53

2.1.4.7      Izobrazba, znanja, usposabljanja. 53

2.1.4.8      Izobraževanja, podpora. 53

2.1.4.8.1     Aktivi 54

2.1.4.8.2     Javni delavci 54

2.1.4.8.3     Supervizije, intervizije. 54

2.1.4.9      Plača, plačila. 54

2.1.4.9.1     Interventna služba. 54

2.1.4.10        Menjave delovnih mest 54

2.1.4.10.1     Med različnimi organizacijami 54

2.1.4.11        Uspešnost, odgovornost 55

2.1.4.11.1     Napredovanja. 55

2.1.4.12        Spoznavanje, druženje, povezanost 55

2.1.5         Svet zavoda. 55

2.1.6         Strokovni svet 55

2.1.7         Uporabniki 55

2.1.7.1      Razlogi za sodelovanje s CSD.. 56

2.1.7.2      Sodelovanja z uporabniki 56

2.1.8         Sodelovanje z drugimi organizacijami, drugimi 56

2.1.8.1      Policija. 56

2.1.8.2      Politika. 57

2.1.8.2.1     MDDSZ. 57

2.1.8.2.1.1    Inšpekcijski nadzor 57

2.1.8.2.1.2    Inšpekcija za delo. 58

2.1.8.3      Zdravstvo. 58

2.1.8.4      Sodišča. 58

2.1.8.5      Nevladne organizacije. 58

2.1.8.6      Novinarji, mediji 59

2.1.8.7      Občinami, lokalnim okoljem, skupnostmi 59

2.1.8.8      Šole. 59

2.1.8.9      Fakulteta za socialno delo. 59

2.1.8.10        SCSD.. 59

2.1.8.11        Socialna zbornica Slovenije. 59

2.1.8.12        Psihoterapija. 59

2.1.8.13        DSDDS. 59

2.1.9         Lokacija dela, prostori 59

2.2        Organizacija. 60

2.3        Sindikat 60

2.4        Računalniški del 60

2.4.1         Informacijski sistem.. 60

2.5        Proces reorganizacije. 60

2.6        Vsebinska reorganizacija. 60

2.7        Statut 60

3       P – PREDNOSTI 60

3.1        Organizacijska struktura. 60

3.1.1         Regijski CSD (sedež) 60

3.1.1.1      Skupne službe. 60

3.1.1.1.1     Finančno računovodska služba. 61

3.1.1.1.2     Kadrovsko pravna služba. 61

3.1.1.1.3     ZUPJS. 61

3.1.1.2      Združevanje CSD.. 61

3.1.2         Nove službe. 61

3.1.2.1      Interventne službe. 61

3.1.2.2      Odprtje, otvoritev pisarn. 61

3.1.3         Enote. 61

3.2        Zaposleni 61

3.2.1         Delovna mesta. 62

3.2.1.1      Pomočniki direktorjev. 62

3.2.1.2      Direktorji 62

3.2.1.3      Koordinatorji za preprečevanje nasilja v družini 62

3.2.2         Kadrovski viri 62

3.2.2.1      Raznoliki kadri 62

3.2.2.2      Nove zaposlitve. 62

3.2.3         Povezovanje, sodelovanje. 62

3.2.3.1      Strokovni razvoj 62

3.2.4         Nove pogodbe o zaposlitvah. 62

3.2.5         Aktivi 63

3.3        Delo. 63

3.3.1         Strokovno delo. 63

3.3.1.1      Poenotenje. 63

3.3.1.2      Možna večja kakovost 63

3.3.1.3      ZUPJS. 63

3.3.1.3.1     Razbremenitev. 63

3.3.1.3.1.1    Letne pravice brez vlog za podaljšanje. 63

3.3.1.4      Mobilne strokovne enote. 63

3.3.1.5      Povezovanje. 63

3.3.1.6      Programi 64

3.3.1.6.1     Socialna aktivacija. 64

3.3.2         Postopki 64

3.3.2.1      Hitrejši 64

3.3.2.2      Racionalnejši 64

3.4        Informacijski sistem Krpan. 64

3.4.1         Na dolgi rok. 64

3.5        Splošno. 64

3.6        Večja preglednost, nadzor 64

3.7        Poenotenje – splošno. 64

3.8        Komuniciranje. 64

3.9        Povezovanje, sodelovanje. 64

3.10      Na daljši rok. 64

3.11      Za uporabnike. 65

3.11.1       Letne pravice brez vlog za podaljšanje. 65

3.12      Vsebinska reorganizacija. 65

3.12.1       ZUPJS. 65

3.13      Ideje glede reorganizacije. 65

3.14      Prostori 65

4       I/P – IZZIVI/POMANJKLJIVOSTI 65

4.1        Delo. 65

4.1.1         Strokovno delo. 65

4.1.1.1      ZUPJS. 66

4.1.1.1.1     Zaostanki, zamude. 68

4.1.1.1.2     Izkoriščanje sistema, manipulacije. 69

4.1.1.1.3     ISCSD.. 69

4.1.1.2      Sodelovanje z drugimi organizacijami, drugimi 69

4.1.1.2.1     Policija. 70

4.1.1.2.2     Nevladne organizacije. 71

4.1.1.2.3     Zdravstvo. 71

4.1.1.2.4     Šole, šolstvo. 72

4.1.1.2.5     Sodišča. 72

4.1.1.2.6     ZRSZ. 72

4.1.1.2.7     Psihoterapija. 72

4.1.1.3      Sodelovanja z uporabniki 72

4.1.1.4      Interventna služba. 73

4.1.1.5      Programi 74

4.1.1.5.1     Socialna aktivacija. 74

4.1.1.6      Področje odvisnosti 74

4.1.1.6.1     Digitalne naprave, igrice. 74

4.1.1.6.2     Področja alkoholizma. 75

4.1.1.7      Dvojne vloge. 75

4.1.1.8      Skrbništva. 75

4.1.1.9      Kvaliteta strokovnih sodelovanj 76

4.1.1.10        Sodelovanje, delo s starejšimi 76

4.1.1.11        Varstvo otrok in družine. 77

4.1.1.12        Delo na terenu, na domu. 77

4.1.1.12.1     Home coaching. 77

4.1.1.13        Družinski zakonik. 77

4.1.1.13.1     Brez priprav, usposabljanj, izobraževanj 78

4.1.1.14        Posvojitve, rejništva. 78

4.1.1.15        Storitve. 78

4.1.1.15.1     Pomoč družini za dom.. 78

4.1.1.15.2     Osebna pomoč. 78

4.1.1.16        Timsko delo. 78

4.1.1.16.1     Medinstitucionalni tim.. 79

4.1.1.17        Mobilna strokovna služba. 79

4.1.1.18        Področje nasilja. 79

4.1.1.19        Širina, raznovrstnost dela. 79

4.1.1.20        Brezdomstvo. 79

4.1.1.21        Mediacija. 79

4.1.1.22        Odklanjanje, zavračanje sodelovanj, pomoči 79

4.1.1.23        Svetovalno delo, pogovori 79

4.1.1.24        Beg mladoletnic, zgodnje poroke. 79

4.1.1.25        Preventiva. 80

4.1.1.26        Duševno zdravje. 80

4.1.2         Veliko, več dela, preobremenjenost 80

4.1.2.1      Tajništvo. 82

4.1.3         Dokumentiranje, dokumentarni sistem, zapisovanje, administracija. 82

4.1.3.1      Krpan – nov dokumentarni sistem.. 82

4.1.3.1.1     Izziv. 83

4.1.3.1.2     Na začetku. 83

4.1.3.2      Predloge dopisov. 83

4.1.4         Sodelovanja med zaposlenimi 83

4.1.4.1      Strokovni svet 84

4.1.5         Razlike. 84

4.1.6         Računalniški del 85

4.1.7         Razmere za delo. 85

4.1.8         Zahtevnost dela. 86

4.1.9         Sodelovanja z uporabniki 87

4.1.10       Več, preveč birokracije. 87

4.1.10.1        Podvajanje podatkov. 88

4.1.11       Organizacija dela. 88

4.1.11.1        Razporeditev dela. 88

4.1.12       Informacijski sistem.. 88

4.1.13       Poenotenje. 88

4.1.14       Glavna pisarna – tajništvo. 88

4.1.15       Uvajanje v delo, pripravništva. 88

4.1.16       Sodelovanje z drugimi organizacijami 89

4.1.16.1        Inšpekcija za delo. 89

4.1.17       Postopki 89

4.1.18       Intenzivnost dela. 89

4.1.19       Pretirano delanje. 89

4.1.20       Obratni učinki od obljubljenih, napovedanih. 89

4.1.21       Zagovori zaposlenih glede dela. 89

4.1.22       Računovodstvo. 89

4.1.23       Možna prerazporeditev dela. 89

4.2        Zaposleni 89

4.2.1         Delovna mesta. 90

4.2.1.1      Vodstvene funkcije. 90

4.2.1.1.1     Vodje enot 91

4.2.1.1.2     V. d. direktor 92

4.2.1.1.3     Izogibanje, zavrnitev vodstvenih funkcij 92

4.2.1.2      Prerazporeditve, menjave delovnih mest 92

4.2.1.2.1     Med različnimi organizacijami 93

4.2.1.3      Nove pogodbe o zaposlitvah. 93

4.2.1.4      Koordinatorji 93

4.2.1.4.1     Za preprečevanje nasilja. 93

4.2.2         Skrb za zaposlene, podpora. 93

4.2.2.1      Izobraževanja, usposabljanja. 94

4.2.2.1.1     Fakulteta za socialno delo. 95

4.2.2.1.2     Strokovni izpit 95

4.2.2.1.3     Družinski zakonik. 95

4.2.2.2      Razvoj 95

4.2.2.3      Aktivi 96

4.2.2.4      Supervizija. 96

4.2.2.5      Debriefing, razbremenitev. 96

4.2.2.6      Mentorstva. 96

4.2.3         Zaposlitve, zaposlovanje. 96

4.2.3.1      Premalo zaposlenih. 97

4.2.3.1.1     Premalo dodatno, novih zaposlenih. 97

4.2.3.1.1.1    Če ne bi bilo novih, dodatnih zaposlenih. 97

4.2.3.1.2     Področja premalo zaposlenih. 98

4.2.3.1.3     Profili 98

4.2.3.1.4     Premalo primerno, zadostno usposobljenih zaposlenih. 98

4.2.3.2      Manj zaposlenih. 98

4.2.3.2.1     Prerazporeditve. 98

4.2.3.3      Javni delavci 98

4.2.3.4      Odhodi, odpovedi 99

4.2.3.4.1     Upokojevanje. 99

4.2.3.5      Nejasnosti glede predvidenih novih dodatnih zaposlitev. 99

4.2.3.6      Razpisi 99

4.2.3.7      Odpor do zaposlitve na CSD, ni interesa, nizek interes, ni kadra. 99

4.2.3.8      Grožnje z odpovedjo. 99

4.2.4         Profili 99

4.2.4.1      Socialni delavci 100

4.2.4.2      Pravniki 100

4.2.5         Doživljanje zaposlenih. 100

4.2.5.1      Strah. 101

4.2.5.2      Stres. 101

4.2.5.3      Nezaupanje. 101

4.2.5.4      Nezadovoljstvo. 101

4.2.5.5      Brezup. 101

4.2.5.6      Osamljenost 101

4.2.5.7      Občutek varnosti 101

4.2.5.8      Odpor 101

4.2.5.9      Utišanje. 102

4.2.5.10        Jeza. 102

4.2.6         Znanje, usposobljenost, razumevanje. 102

4.2.7         Izgorelost, preobremenjenost, utrujenost 103

4.2.7.1      Pritožbe. 103

4.2.7.2      Pretirano delanje. 103

4.2.8         Sodelovanje, odnosi med zaposlenimi 103

4.2.8.1      Povezanost zaposlenih. 104

4.2.8.2      Kolektivi 104

4.2.8.3      Timi 104

4.2.8.4      Razgovori 104

4.2.9         Pristojnosti, odgovornosti, pooblastila. 105

4.2.9.1      Direktorja. 105

4.2.9.2      Pomočnika direktorja. 105

4.2.10       Mobing. 105

4.2.11       Plača. 105

4.2.12       Izpostavljenost, grožnje, žalitve. 106

4.2.13       Zdravstveni izzivi, bolniške odsotnosti, absentizem.. 106

4.2.14       Spremembe. 106

4.2.15       Odnos do dela. 106

4.2.16       (Ne)aktivnosti za izboljševanja delovanj CSD.. 106

4.2.17       Prevozi 106

4.2.18       Odnos do uporabnikov. 106

4.2.19       Pripravništva. 107

4.2.20       Politična opredeljenost 107

4.2.21       Uspešnost pri delu. 107

4.3        Uporabniki 107

4.3.1         Strokovna sodelovanja. 108

4.3.1.1      Področje ZUPJS. 108

4.3.1.1.1     Predolgo trajanje postopkov. 108

4.3.1.1.1.1    IDSP. 108

4.3.1.1.1.2    Pogrebnine, posmrtnine. 108

4.3.1.1.2     Izpolnjevanje vlog. 108

4.3.1.2      Psihoterapija. 109

4.3.1.3      Programi 109

4.3.1.3.1     Socialna aktivacija. 109

4.3.2         Posledice reorganizacije. 109

4.3.2.1      ZUPJS. 109

4.3.2.1.1     Zamude odločitev o vlogah. 109

4.3.3         Doživljanja. 109

4.3.4         Nedostopnost za uporabnike. 109

4.3.5         Odvisnosti 109

4.3.6         Pričakovanja. 110

4.3.7         Starejši 110

4.3.8         Brezposelnost 110

4.3.9         Informiranje. 110

4.3.10       Nasilje. 110

4.4        Komuniciranje, informiranje. 110

4.4.1         Znotraj CSD.. 111

4.4.2         Daljše čakanje odločitev. 112

4.5        Pred reorganizacijo. 112

4.5.1         Zaposleni 112

4.5.1.1      Koordinatorji za preprečevanje nasilja. 112

4.5.1.2      Menjave delovnih mest 112

4.5.1.3      Vodstvene funkcije. 113

4.5.1.4      Aktivi 113

4.5.1.5      Preobremenjenost 113

4.5.1.6      Izobraževanja. 113

4.5.1.7      Premalo zaposlenih. 113

4.5.2         Delo. 113

4.5.2.1      ZUPJS. 113

4.5.2.1.1     Zamude vlog. 113

4.5.3         Sodelovanje z drugimi organizacijami 113

4.5.3.1      Zdravstvo. 113

4.5.4         Zakonodaja. 114

4.5.5         Nov dokumentarni sistem.. 114

4.6        Povezani z MDDSZ, ministrstvi, vlado, politiko ipd. 114

4.6.1         Zakonodaja. 115

4.6.2         Premalo podpore. 115

4.6.2.1      Nepravočasnost 115

4.6.2.2      Mentorstva. 115

4.6.3         Več kadra. 115

4.6.4         Spreminjanje rešitev, planov, izvedbe reorganizacije. 115

4.6.5         Neodzivanje MDDSZ. 115

4.6.6         Priročnik. 115

4.7        Proces reorganizacije. 115

4.7.1         Čas izvedbe reorganizacije. 117

4.8        Organizacija. 117

4.8.1         Organizacijska struktura. 117

4.8.1.1      Enote CSD.. 118

4.8.1.2      Svet zavoda. 118

4.8.1.3      Regijski CSD.. 118

4.8.1.4      Strokovni svet 118

4.8.1.5      Mobilni strokovni tim.. 119

4.9        Povezano z javnostjo, mediji, zunanjo podobo. 119

4.10      Finance. 120

4.10.1       Izobraževanja. 120

4.10.2       Druge. 121

4.10.3       Prostori 121

4.10.4       Plača. 121

4.10.5       Supervizija. 121

4.11      Učinki reorganizacije. 121

4.12      Informativni izračun. 122

4.13      Odprta vprašanja, nedorečene zadeve. 123

4.13.1       ZUPJS. 123

4.13.2       Poenotenje. 123

4.14      Sistem, delovanje CSD.. 123

4.15      Sodelovanje, odnosi, povezave z drugimi organizacijami 124

4.15.1       Fakulteta za socialno delo. 124

4.15.2       Sodstvo. 124

4.15.3       Nevladne organizacije. 125

4.15.4       SCSD.. 125

4.15.4.1        Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo. 125

4.16      Prostori 125

4.17      Vsebinska reorganizacija. 125

4.18      Predlogi 125

4.19      Slogan reorganizacije – Na teren, bližje k ljudem.. 126

4.20      Oblika reorganizacije. 126

4.20.1       Manj vsebinska reorganizacija. 126

4.20.2       Organizacijska reorganizacija. 126

4.21      Pravni 126

4.21.1       Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. 126

4.21.2       Statut 127

4.22      Sindikati 127

4.23      Spremembe. 127

4.23.1       Stres. 127

4.24      Nasilje. 127

4.25      Pričakovanja do CSD.. 127

4.26      Tehnični del 127

4.27      Količina izzivov. 128

4.28      Stavka. 128

4.29      Vizija CSD.. 128

4.30      Pisarniški material 128

5       DP – DEJAVNIKI – PODPIRAJO.. 128

5.1        Podpora. 128

5.1.1         MDDSZ. 128

5.1.1.1      Sodelovanje z MDDSZ. 128

5.1.1.1.1     Podpora MDDSZ. 128

5.1.1.1.1.1    Projektna skupina. 129

5.1.1.1.1.2    Pristop. 129

5.1.2         SCSD.. 129

5.1.2.1      Delovne skupine. 130

5.2        Zaposleni 130

5.2.1         Sodelovanje med zaposlenimi 130

5.2.1.1      Aktivi 130

5.2.1.2      Računalniška podpora. 130

5.2.2         Nove dodatne zaposlitve. 131

5.2.3         Skrb za zaposlene. 131

5.2.4         Usposabljanje, izobraževanja zaposlenih. 131

5.2.4.1      Krpan. 131

5.2.5         Menjava delovnega mesta. 131

5.3        Informiranje, posveti 131

5.3.1         Zaposleni 131

5.3.2         Povezano z mediji, javnostjo ipd. 132

5.4        Prostori 132

5.5        Informativni izračun. 132

5.6        Dostopnost 132

5.7        Proces. 132

5.8        Angažiranje. 132

5.9        Nova organizacijska struktura. 132

5.10      Pred reorganizacijo. 133

5.10.1       Posvet na Fakulteti za socialno delo. 133

5.11      Urejenost zadev. 133

5.12      Izboljševanje delovanj 133

6       DO – DEJAVNIKI – OVIRAJO.. 133

6.1        Povezano z zaposlenimi 133

6.1.1         Premalo zaposlenih. 133

6.2        Prostori 133

6.3        Neznano, nepredvidljivost 133

6.4        Tehnične zadeve. 133

6.5        MDDSZ. 133

6.6        Dodatni postopki 133

6.7        Nova zunanja podoba CSD.. 133

6.8        Splošno. 134

7       V – VLOGE SD (profila na CSD) 134

7.1        Direktive, naloge, delo. 134

7.1.1         Strokovno delo. 134

7.1.1.1      Področja na katerih delujejo. 135

7.1.1.1.1     Interventna služba. 135

7.1.1.1.2     ZUPJS. 136

7.1.1.1.3     Varstvo otrok in družine. 136

7.1.1.1.4     Koordinatorji 137

7.1.1.1.4.1    Za preprečevanje nasilja. 137

7.1.1.1.5     Alkoholizem.. 137

7.1.1.1.6     Skrbništvo. 137

7.1.1.1.7     Socialna aktivacija. 137

7.1.1.1.8     Posvojitve, rejništva. 138

7.1.1.1.9     Beg mladoletnic, zgodnje poroke. 138

7.1.1.1.10     Digitalne naprave. 138

7.1.1.1.11     Duševno zdravje. 138

7.1.1.2      Storitve. 138

7.1.1.2.1     Osebne pomoči 138

7.1.2         Sodelovanje z drugimi organizacijami 138

7.1.2.1      Policija. 138

7.1.2.2      ZRSZ. 139

7.1.3         Vodstvene funkcije. 139

7.1.4         Sodelovanja z uporabniki 140

7.1.5         Dvojne vloge. 140

7.1.6         Svet zavoda CSD.. 140

7.2        Kompetence socialnih delavcev. 140

7.2.1         Izkušnje. 141

7.2.2         Izobraževanje. 142

7.3        Pomen, pomembnost 142

7.4        Način zaposlitve. 142

7.4.1         Pripravništva. 142

7.5        Lastnosti 142

7.6        Sindikat 142

7.7        Vpliv nanje. 142

7.8        Število zaposlenih socialnih delavcev. 143

7.9        Skupnost centrov za socialno delo. 143

7.10      Zanimanja. 143

7.11      Brez sprememb. 143

8       K – KAKOVOST SD (zaradi reorganizacije) 143

8.1        Delo. 143

8.1.1         Strokovno delo. 144

8.1.1.1      Sodelovanja z uporabniki 146

8.1.1.2      Povezovanje, sodelovanje med zaposlenimi 148

8.1.1.2.1     Timi 148

8.1.1.2.2     Strokovni kolegiji 149

8.1.1.3      Varstvo otrok in družine. 149

8.1.1.4      ZUPJS. 149

8.1.1.5      Programi 150

8.1.1.5.1     Socialna aktivacija. 150

8.1.1.6      Delo na terenu, na domu. 150

8.1.1.7      Interventna služba. 150

8.1.1.8      Področje nasilja. 151

8.1.1.9      Posvojitve, rejništva. 151

8.1.1.10        Modernost, interes za področja. 151

8.1.1.11        Preventiva. 151

8.1.1.12        Odvisnosti 151

8.1.1.12.1     Alkoholizem.. 151

8.1.1.13        Storitve. 151

8.1.2         Sodelovanja z drugimi organizacijami, drugimi 152

8.1.2.1      Policija. 152

8.1.2.2      Šole. 153

8.1.2.3      Neverjetna leta. 153

8.1.2.3.1     Home coaching. 154

8.1.2.4      Center Logout 154

8.1.2.5      Povezano z mediji 154

8.1.3         Laična pomoč na domu. 154

8.1.4         Ob začetku dela na CSD.. 155

8.1.5         Postopek izbire za delo na CSD.. 155

8.2        Zaposleni 155

8.2.1         Skrb zase, podpora. 155

8.2.1.1      Izobraževanja, znanja, vedenja. 156

8.2.1.1.1     Fakulteta za socialno delo. 157

8.2.1.1.2     Teorija izbire – realitetna terapija. 157

8.2.1.1.3     Mediacija. 158

8.2.1.1.4     Za družinski zakonik. 158

8.2.1.2      Supervizija. 158

8.2.2         Delovna mesta. 158

8.2.2.1      Vodstvene funkcije. 159

8.2.2.1.1     Pomočniki direktorjev. 159

8.2.2.1.2     V. d. direktorja. 159

8.2.2.2      Delovne izkušnje. 159

8.2.2.3      Koordinatorji za preprečevanje nasilja. 160

8.2.3         Sodelovanja zaposlenih. 160

8.2.4         Prostovoljci 160

8.2.5         Odnosi, spoznavanje, druženje, povezanost 161

8.2.6         Profili 161

8.2.6.1      Socialni delavci 161

8.2.7         Napredovanja, razvoj zaposlenih. 161

8.2.8         Javni delavci 161

8.2.9         Število zaposlenih. 161

8.2.10       Strokovni svet 161

8.3        Organizacija. 161

8.3.1         Organizacijska struktura. 161

8.3.1.1      Nova organizacijska struktura. 162

8.3.1.1.1     Enote CSD.. 162

8.4        Aktivi 162

8.5        Ključni dejavniki 162

8.6        Aktivnosti, delovanje za izboljšanje delovanj CSD.. 163

8.7        Raziskave kakovosti 163

8.8        Pred reorganizacijo. 163

8.9        Prepričanja. 163

9       PR – PREDLOGI 163

9.1        Delo. 163

9.1.1         Strokovno delo. 163

9.1.1.1      ZUPJS. 164

9.1.1.1.1     Avtomatični informativni izračun. 165

9.1.1.1.2     Sodelovanje z drugimi organizacijami 165

9.1.1.2      Sodelovanja z uporabniki 165

9.1.1.3      Skrbništvo. 166

9.1.1.4      S skupinami 166

9.1.1.5      Povezovanje, sodelovanje zaposlenih. 167

9.1.1.5.1     Timsko delo. 167

9.1.1.5.2     Strokovni svet 167

9.1.1.6      Več terenskega dela, dela na domu. 167

9.1.1.7      Programi 168

9.1.1.7.1     Socialna aktivacija. 168

9.1.1.8      Neverjetna leta. 168

9.1.1.8.1     Home coaching. 168

9.1.1.9      Dvojne vloge. 168

9.1.1.10        Posvojitve, rejništva. 168

9.1.1.11        Razvoj strokovnega dela. 169

9.1.1.12        Preventiva. 169

9.1.1.13        Storitve. 169

9.1.1.14        Starejši 169

9.1.1.15        Podpora MDDSZ. 169

9.1.1.15.1     Finančna sredstva. 169

9.1.1.15.2     Prostori 169

9.1.1.16        Mobilna strokovna služba. 169

9.1.1.17        Varstvo otrok in družine. 169

9.1.1.18        Nadzor v smislu socialnega dela. 170

9.1.1.19        Interventna služba. 170

9.1.1.20        Psihoterapija. 170

9.1.2         Organizacija. 170

9.1.2.1      Organizacijska struktura. 170

9.1.2.2      Organizacija dela. 171

9.1.2.2.1     Prerazporeditev. 171

9.1.2.3      Svet zavoda. 171

9.1.3         Več časa. 171

9.1.4         Upravljanje s podatki 172

9.1.5         Enotna praksa. 172

9.1.6         Odnosi 172

9.1.7         Računalniška podpora. 172

9.1.8         Uporaba avtomobilov. 172

9.1.9         Razbremenitev. 173

9.2        Zaposleni 173

9.2.1         Zaposlitve, nove dodatne zaposlitve. 173

9.2.1.1      Področja, kjer jih rabijo. 173

9.2.1.1.1     Programi 174

9.2.1.1.2     Storitve. 174

9.2.1.1.3     Področje družine. 174

9.2.1.1.4     Administracija. 174

9.2.1.1.4.1    Tajništvo. 174

9.2.1.1.5     Neverjetna leta. 174

9.2.1.1.5.1    Home coaching. 174

9.2.1.1.6     Pomoč na domu. 174

9.2.1.1.7     Mobilna strokovna služba. 175

9.2.1.1.8     ZUPJS. 175

9.2.1.1.9     Pravni del 175

9.2.1.1.10     Preventiva. 175

9.2.1.2      Koliko, jih rabijo. 175

9.2.1.3      Profili, ki jih rabijo. 176

9.2.2         Skrb za zaposlene. 176

9.2.2.1      Izobraževanja. 176

9.2.2.1.1     Mentorstva. 177

9.2.2.1.2     Razvoj zaposlenih. 178

9.2.2.1.3     Fakulteta za socialno delo. 178

9.2.2.2      Supervizija. 178

9.2.2.3      Pripravništva. 178

9.2.3         Delovna mesta. 178

9.2.3.1      Vodstvene funkcije. 178

9.2.3.1.1     Pomočniki direktorjev. 179

9.2.3.2      Menjave delovnih mest 179

9.2.3.2.1     Med različnimi organizacijami 179

9.2.3.3      Koordinatorji za preprečevanje nasilja. 180

9.2.4         Profili 180

9.2.4.1      Socialni delavci 180

9.2.5         Več povezovanja, sodelovanja, podpore. 180

9.2.5.1      Mobilna strokovna služba. 180

9.2.6         Plača, plačila. 181

9.2.7         Pristojnosti 181

9.3        Vsebinska reorganizacija. 181

9.3.1         Več časa, časovni vidik. 182

9.4        Povezano z javnostjo, informiranjem, mediji 182

9.5        Aktivnosti, delovanje za izboljšanje delovanj CSD.. 183

9.5.1         Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. 183

9.5.2         Skupina za CSD, strokovni svet, strokovni organ. 184

9.5.3         Povezovanje socialnih delavcev. 184

9.5.3.1      Fakulteta za socialno delo. 184

9.5.4         Analize, raziskave. 184

9.5.5         Politika, MDDSZ. 184

9.5.6         Predstavniki CSD.. 184

9.5.6.1      Sindikati 184

9.5.7         Povezano z uporabniki 184

9.5.8         Stavka. 184

9.6        Sodelovanje z drugimi organizacijami 184

9.6.1         Nevladne organizacije. 185

9.6.2         Fakulteta za socialno delo. 185

9.6.3         Policija. 185

9.6.4         Država. 185

9.6.5         Šole. 185

9.6.6         Sodišča. 185

9.6.7         SCSD.. 185

9.7        Povezani z MDDSZ. 185

9.7.1         Sprememba zakonodaje. 186

9.7.2         Finančna sredstva. 186

9.7.3         Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. 186

9.7.4         Komuniciranje. 186

9.7.4.1      Povezano z mediji, PR.. 186

9.7.5         Izobraževanja. 186

9.8        Izvedba, udejanjanje predlogov. 186

9.9        Financiranje. 187

9.10      Že pred reorganizacijo. 187

9.11      Kvaliteta. 187

9.12      Prostori 187

10         R – RAZVOJ (CSD, SD) 187

10.1      Delo. 187

10.1.1       Strokovno delo. 187

10.1.1.1        Družinski zakonik. 187

10.1.1.2        Sodelovanje z drugimi organizacijami 188

10.1.1.2.1     Sodišči 188

10.1.1.2.2     MDDSZ. 188

10.1.1.3        ZUPJS. 189

10.1.1.3.1     Informativni izračun. 189

10.1.1.4        Poenotenje. 189

10.1.1.5        Mediacija. 189

10.1.1.6        Programi 189

10.1.1.6.1     Razvoj socialnovarstvenih programov. 189

10.1.1.6.2     Socialna aktivacija. 189

10.1.1.7        Strokovni svet 189

10.1.2       Nov dokumentarni sistem Krpan. 190

10.1.3       Poenotenje. 190

10.1.4       Informacijski sistem.. 190

10.2      Zaposleni 190

10.2.1       Povezovanje, strokovni razvoj, razvoj stroke. 190

10.2.1.1        Izobraževanja. 191

10.2.1.2        Aktivi 191

10.2.1.3        Skrb za zaposlene. 191

10.2.2       Nove dodatne zaposlitve. 191

10.2.2.1        Koordinatorji za invalidsko varstvo. 192

10.2.3       Kadrovski načrti 192

10.2.4       Odhodi iz CSD.. 192

10.3      Organizacija. 192

10.3.1       Organizacijska struktura. 192

10.3.1.1        Mobilni strokovni tim, služba, enota. 192

10.4      Zakonodaja. 193

10.4.1       Družinski zakonik. 193

10.5      Proces. 193

10.6      Prostori 193

10.7      Izboljšanje delovanja CSD.. 194

10.7.1       Želje po izboljšanjih. 194

10.8      Vsebinska reorganizacija. 194

10.9      Na dolgi rok. 194

11     D – DRUGO.. 195

11.1      Družbene razmere. 195

11.1.1       Zaposlovanje. 195

11.1.2       Brezposelnost 195

11.2      Izobraževanja. 195

11.3      Pravice. 195

11.4      O odgovarjanjih na vprašanja za to magistrsko delo. 195

11.5      Znanja o socialnem delu. 195

 

 

1          S – SPREMEMBE

1.1         Z reorganizacijo

-        Reorg. – iz 3h stebrov (soc. aktivacija, statusno preoblikovanje CSD, inf. izračun) (DE1)

-        Kaj se je spremenilo – vse in nič (ona opravlja še vedno isto delo za drugega delodajalca, samo način komuniciranja se je spremenil in da so nekateri zaposleni šli) (SA529)

-        Ta reorg. je zelo velika sprememba (DA75b)

 

1.1.1         Zaposleni

-        Na tem CSD – imajo tudi kar mešan kolektiv (nižji procent moških, a so tudi – kar se ji zdi za vzdušje (ker prihaja iz nekdanjega CSD, kjer so bile samo ženske) zelo dobrodošlo) (DC117)

-        Se ji zdi, da mešani kolektivi drugače delujejo (dihajo), kot samo ženski (DC118)

-        Z reorg. – se je začela spraševati kam sedaj ona paše (SB107)

-        Na tej enoti so dobili novo zaposleno (SE524)

-        Pred reorg. – je 8 centrov kandidiralo za enega človeka na enem razpisu, sedaj pa lahko samo enega dobijo na celi regiji (SC60)

-        Sedaj je vse prišlo na plano – kdo je v katerem plačnem razredu (zakaj je nekdo v enem, nekdo v drugem, vprašanja s katerimi se z zaposlenimi do sedaj niso pogovarjali, ukvarjali) (DČ183)

-        CSD z reorg. – oni bodo začeli drugače razmišljati o CSD, ker je večji, s temi spremembami (DČ270)

-        Na sedežu so socialci in vedo kaj se dogaja na terenu (DA170)

-        Zaposleni so se morali prilagoditi na reorg., ki se je zgodila (SG27)

 

1.1.1.1         Vodstvene funkcije

-        V. d. dir. imajo večjo odgovornost kot pomočniki dir. (SF467)

-        Z reorg. – njen šef je v. d. dir. (ne vodja enote) (SB106)

-        Z reorg. – vodstveni kader – oni so tudi spremenili svoje pozicije (SE584)

-        Sedaj pravniki prevzemajo vodenje CSD (regijske in enote, vedno več jih je) (SC190)

-        Odnos med v. d. dir. in vodji enot – to so zelo občutljive zadeve (vodje enot rabijo sedaj dajati prošnjo za dopust v. d. dir. – to so spremembe) (DČ347)

 

1.1.1.1.1         V. d. direktorja

-        V. d. dir. – je pravnica (DF213)[AŽ1] 

-        Z reorg. – dir. je prišla iz drugega nekdanjega CSD (DC55)

-        V. d. dir. je sociologinja (DC112)[AŽ2] 

-        Z reorg. – so vodje CSD (SB82)

-        Z reorg. – v. d. dir., ki je bil ob reorg., se je zamenjal (SE38)

-        Z reorg. – imajo novo v. d. dir. (SE39)

-        Z reorg. – imajo v. d. dir. – niso še potrjeni (SE40)

-        Z reorg. – je še nekdo (dir.) vmes med MDDSZ in vodji enot (SE205)

-        Z reorg. – so brez nadzora imenovali 16 v. d. dir. (je pravno, zakonsko pokrito) (SC128)

-        Dir. regijski je tisti, ki je odgovoren za strok. procese (SC170)

-        Vodja tega CSD sedaj – je pravnica (SC259)

-        1 leto so v. d.-ji (SC272)

-        On je bil kot v. d. imenovan (DE37)

-        Dir. je imel delo tudi v Ljubljani (DE48)

-        Dir. se je predstavil po vseh enotah kot v. d. dir. (DE49)

-        Ona je bila v vlogi v. d. dir. (DČ2)

-        Ona sedaj, ko je dir. regije, širše razmišlja – regionalno (ne več o njenem nekdanjem CSD le) (DČ267)

-        Nadrejeni so bili na sedežu na regiji v drugem kraju (SA12)

-        Na tem CSD je prevzela druga v. d. dir. vodenje (in si je zamislila drugače zadeve) (SA44)

-        Sedaj je tako, da je v. d. – bolj tehnične zadeve (kadrovsko, organizacijsko) (SA367)

-        Sedaj je 16 dir., ki dajejo usmeritve za delo svojemu strok. timu (DD10)

-        V. d. dir. – naj bi bila nastavljena z določenim namenom – da naj bi uredila reorg. do konec aprila 2019 (SD313)

-        Sedaj so oni v. d. (DA80)

 

1.1.1.1.2         Pomočnik direktorja

-        Z reorg. – je lažje motivirati dobre strok. del. na del. mesto pomočnika dir., ker nimajo tolikšne odgovornosti (SF466)

-        Z reorg. – so vodje enot CSD (SB83)

-        Reorg. je prinesla to, da so ljudje, ki so bili prej dir. – nadrejeni, so sedaj podrejeni (SE198)

-        Z reorg. – vodje enot – rabijo odgovarjati še dir. (SE199)

-        Z reorg. – vodje enot – oni izpolnjujejo naloge dir. (SE200)

-        Z reorg. – vodje enot – prenašajo inf. dir. na zaposlene (SE201)

-        Z reorg. – vodje enot – za njih je to nova pozicija (SE211)

-        Z reorg. – vodje enot se bolj ukvarjajo s tem kako CSD izgleda navzven, kako predstavljajo CSD, kaj je narejeno (prioriteta je kar mora iti ven iz hiše – poročila, da ne bi policija rekla, da so zamudili rok) (SE427)

-        Vodja te enote – intervj. ima občutek, da naj bi bila ona v zadnjem mesecu več fizično prisotna na enoti (SE463)

-        Pomočnik dir. – je strok. vodja (SA368)

-        Pomočniki dir. oz. strok. vodje – to so bili bivši dir., ki so bili izvoljeni na to delovno mesto (za določen mandat) (SA385)

-        Vsi nekdanji dir. so dobili pogodbe kot pomočniki dir. (za mandat za katerega so bili izvoljeni) (SA386)

 

1.1.1.2         Prerazporeditve zaposlenih, menjave delovnih mest, področij dela

-         Premeščanje zaposlenih (DG59)

-        Ena delavka – je šla na ZUPJS na regijski center (SČ12)

-        Z reorg. – ZUPJS pravice so se tako ločile, da so nekaj zaposlenih preselili na sedež CSD (DF39)

-        Z reorg. – prerazporeditve zaposlenih (DF97)

-        Sedaj imajo enega zaposlenega iz te enote CSD na centralni enoti CSD (SF195)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – začela je na podlagi prejšnjih izkušenj ponovno vzpostavljati nek sistem (DC440)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – bo rabila na novo vzpostaviti socialno mrežo z ljudmi, organizacijami za delovna sodelovanja v tej regiji, kjer sedaj dela (DC443)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – prihaja v nevtralno okolje (DC444)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – vzpostavlja sistem na novo (DC445)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – na ta CSD, kjer sedaj dela na novo, je prišla sama, brez zaposlenih iz njene nekdanje ekipe na njenem nekdanjem CSD (DC446)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – z nekdanjimi direktoricami nekdanjih CSD, sedaj enot tega novega sedanjega CSD (kjer sedaj dela kot dir.) so se že od prej poznale (so bile skupaj v koordinaciji itn.) (DC447)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – nekdanje dir. nekdanjih CSD (sedanjih enot tega CSD) so sedaj z reorg. njene pomočnice v. d. dir. (in je treba so spremembo upoštevati) (DC448)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – ona je v. d. dir. (DC449)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – veliko novega je bilo v tem času (DC450)

-        Z reorg. – na tem CSD – na vsaki enoti je bilo treba izbrati zaposlene, ki bodo delali na ZUPJS službi na regijskem CSD (SE3)

-        Po reorg. – je zamenjala področje dela, a naj ne bi imelo veze z reorg. (SE20)

-        Po reorg. – menjava področja dela – delno se je sama odločila za to, je to želela, delno je pa vodja tako odločila (SE21)

-        Njej se je sprememba dela (področja) zgodila kasneje po reorg. – v januarju 2019 (SE29)

-        Z reorg. – decembra 2018 je tudi računovodkinja odšla iz te enote CSD na skupne službe regijskega CSD (in je bil to tudi en del reorg. za njih) (SE31)

-        Z reorg. – sodelavki, ki sta šli delati na enoto ZUPJS na regijskem CSD – so se v januarju 2019 selili (SE34)

-        Še dve zaposleni sta zamenjali področje (SE526)

-        Z reorg. – njena sodelavka je morala zamenjati delovno mesto in iti delati v drug kraj (njej se je to vse spremenilo) (SE589)

-        Zaposleni, ki sta bili prestavljeni na sedež – meni, da sta se sprijaznili s premestitvijo (SE663)

-        Zaposleni, ki so odšli so dobili pogodbo za delo na drugi enoti (SA9)

-        Računovodkinja je odšla v decembru (SA11)

-        Treba je bilo uvajati nove ljudi na področja, kjer so bile prerazporeditve (SA16)

-        Iz te enote so morali največ zaposlenih dati na regijski ZUPJS (SA41)

-        Dekret – iz vsake enote bo določeno št. oseb premeščenih za 3 mesece na regijo ZUPJS za reševanje zaostankov (SA53)

-        S 1. 2. 2019 bo šla ena njena sodelavka iz enote začasno za 3 mesece na regijo ZUPJS reševati zaostanke (ostali bodo še brez 1 zaposlene na enoti) (SA54)

-        Pri njih se je sedaj polovica strok. delavcev zamenjala – in delajo čisto druge zadeve (SA443)

-        Iz te enote so morali 2 zaposlena dati drugam za prerazporeditev (SA515)

-        Ena zaposlena iz druge enote je prišla sem na ZUPJS na sedež (DD5)

-        Ona bo premeščena na sedež CSD (je sama hotela iti, ker ima tukaj dovolj tega) (SD314)

-        Na sedež CSD – so želeli premakniti tudi njihove koordinatorje (DA35)

-        Iz obstoječih bivših CSD so iz teh sedanjih enot sestavili ekipo službe ZUPJS na regiji (DA72)

-        Črpali so zaposlene iz enot (za zaposlitve na regiji) (DA90)

 

1.1.1.3         Pristojnosti

-        Pomočnike dir. izbere v. d. dir. (SF454)

-        Razume, da glede izobraževanj dir. razdeli to vodjem enot (se zmeni z delavci kdo bo šel na katero izobraževanje, koga zanima) (SB85)

-        Z reorg. – njihova vodja enote ni vodja regijske službe ZUPJS (SE302)

-        Z reorg. – njihova vodja enote ni vodja regijske službe ZUPJS – in načeloma ni nadrejena tem zaposlenim, ki so sicer še bili fizično na tej enoti, a so bili z reorg. zaposleni na regijski službi ZUPJS (SE303)

-        Po reorg. – vodja enote (pomočnica dir.) naj bi potem podpisala potne naloge za zaposlene, ki so bili še fizično na tej enoti, a so bili z reorg. zaposleni na regijski enoti ZUPJS (kljub vprašanjem glede tega) (SE307)

-        On je moral izdati 40 pooblastil za odločanje (DE61)

 

1.1.1.3.1         (V. d.) Direktor

-        Financiranje – bolj od regijske v. d. dir. (SČ110)

-        Dir. ima vse pristojnosti (SČ176)

-        Reorg. – za dir. je drugače (DB159)

-        Z reorg. – dir. skrbi za organizacijo vsega in za finance (je bolj poslovno, finančno vodenje) (DB170)

-        Z reorg. – naloga dir. je, da pomočnikom dir. zagotavlja pogoje, da bodo oni lahko strokovno vodili delo (DB172)

-        Z reorg. – direktno strokovno se dir. ne ukvarja več s tem (DB173)

-        Sedanji dir. – odloča veliko (ima veliko moč odločanja) (SC73)

-        V. d. ima vsa pooblastila (SA69)

-        V. d. so dobili pooblastilo za v. d. s 1. 7. 2018 (do 30. 9. 2018 so bili na tem delovnem mestu zaposleni za polovični delovni čas) (DD64)

 

1.1.1.3.2         Pomočnik direktorja

-        Njihova pomočnica dir. (nekdanja dir.) – ima sedaj manj pristojnosti (SČ107)

-        Pomočnica dir. – lahko izbira delavce (SČ108)

-        Pomočnica dir. – določa dopuste (SČ109)

-        Njihova pomočnica dir. (nekdanja dir.), ki je na njihovi enoti in je njihova vodja – o nekaterih zadevah ne more odločati (SČ177)

-        Z reorg. – je mogoče strah ali pomislek pri vodji enote, da bo morala pa še ona v. d. dir. odgovarjati (ne samo njih zaposlene ukalupiti, da bodo naredili tako, kot ona meni, da je prav; da zagovarja navzven) (SE581)

-         

1.1.1.4         Načini zaposlitev, nove pogodbe o zaposlitvah

-         Na tem CSD – nekateri delajo za polovični delovni čas (DG132)

-         Na tem CSD – imajo tudi javna dela (6) (DG135)

-         Z reorg. – so morali podpisati nove pogodbe (SC150)

-         Z reorg. – vsi so podpisali nove pogodbe o zaposlitvah (DE41)

-         Imajo različne pogodbe CSD med seboj (DE44)

-         Pogodbe – so izpopolnili, dopolnili, opozorili delovno skupino na MDDSZ (DE45)

-         Pogodbe, ki so jih že sklenili, so jih že ažurirali (DE57)

-         Prijaviti, odjaviti je bilo treba vse zaposlene iz zavarovanja (DE64)

-         Pravno ne bi bilo treba urediti nove pogodbe (DE127)

-         Če ne bi imeli poenotene pogodbe, bi lahko bila jeza, ker so bili na nekdanjih CSD različni opisi delovnih nalog (DE132)

-         Dir. – rabi biti pozoren glede ureditve novih pogodb (zaradi napredovanj – kdaj se izplačuje, da ne gredo v minus kot CSD) (DE134)

-         Pogodbe – rabili so paziti glede napredovanj (za koliko plačnih razredov so napredovali) (DE138)

-         Sedaj delajo vsi pod okriljem enega CSD (DE240)

-         Rabili so nove pogodbe narediti (DČ142)

-         Nekatere moti, da so se ljudje začeli spraševati, da ne bodo kar vsake pogodbe podpisali, a nje to ne moti in ji je to v redu (DČ185)

-         Vsi zaposleni so podpisali nove pogodbe in so sedaj zaposleni na tem novem CSD (DD46)

-         Morali so celoten prenos zaposlenih narediti (DD106)

-         Zaposleni so vsi prejeli nove pogodbe o zaposlitvah (enaka, kot je bila zadnja veljavna oz. zadnji aneks) (DA200)

-          

1.1.1.5         Število zaposlenih

-         Na tem CSD – okvirno 70 redno zaposlenih (DG131)

-         Na tem CSD – okvirno 40 socialnih oskrbovalk (pomoč na domu) (DG133)

-         Na tem CSD – vseh zaposlenih okoli 110 (DG134)

-         Na tem CSD – zaposlenih okrog 200 strok. del. (DB85)

-         Na tem CSD – je okvirno 160 zaposlenih (DF66)

-         Na tem CSD imajo eno izmed enot, kjer je okrog 10 zaposlenih (DF88)

-         Ta CSD – jih je malo zaposlenih (SB94)

-         Z reorg. – na tej CSD enoti je 14 strok. del. (SE24)

-         Strok. del. na tej enoti je 15 (skupaj z vodjo enote) (SE168)

-         Na tej enoti je 16 ali 17 zaposlenih (SE666)

-         Sindikat – obljubili so jim 73 novih zaposlitev (in oni so potem umaknili napoved stavke) (SC135)

-         Imajo 3 koordinatorke soc. aktivacije (DE92)

-         Na tem CSD jih je 64 zaposlenih (DE112)

-         Na tem CSD je 122 zaposlenih (skupaj s pomočjo na domu) (DČ120)

-         Na tej enoti – je 15 zaposlenih (SA239)

-         16 v. d. dir. – so nova delovna mesta, a to so isti zaposleni (ne novi dodatno zaposleni) (DD216)

-         Oni zaposlujejo okrog 150 ljudi (DA219)

-          

1.1.1.6         Sodelovanje med zaposlenimi

-        Z reorg. – zamenjali so se sodelavci s katerimi je sodelovala (SE10)

-        Z reorg. – v sodelovanjih z novimi sodelavci (na istem področju) je novo, drugače, drugačni načini dela so (SE11)

-        Nedavno je bila pri njih na enoti tudi v. d. dir. (SE189)

-        Po reorg. – zaposleni na novi regijski službi ZUPJS – so imeli sestanke za dogovarjanje kako bodo zadeve potekale (SE299)

-        Pri njih od včeraj vejo kdo koga nadomešča na enoti (prej niso) (SE506)

-        Včeraj so dobili mail vodje enote kdo koga nadomešča – to je vodja enote razporedila (SE521)

-        Oblikovali naj bi intervizijske skupine znotraj tega CSD in že delujejo (kolegi na področju skrbništva, ZUPJS so se že sestali, za vse pravice, ukrepi za zaščito otrok se bodo tudi sestali – se izvaja) (DE236)

-        Komunikacija z vodstvom – vse poteka preko mailov (SA169)

-        Paziš na to, da skušaš biti lojalen pomočniku dir. – ker je on še vedno tvoj nadrejeni direktni (on ti nalaga delo, daje dopust) (SA172)

-        Ona je delala reorg. z računovodjo in poslovno sekretarko (DD111)

-        Sedaj, ko je 16 CSD – so se bolj povezali tudi z drugimi konci Slovenije (DA20)

-        Preko sodelovanj s 16 v. d. dir. sedaj bolj razume nekatere posebnosti različnih, drugih okolij (DA23)

 

1.1.1.6.1         Aktivi

-        Z reorg. – se bodo morali dobivati na aktivih, po področjih (SA245)

-        Na aktivih SCSD – bodo prisiljeni, da bodo tam skupaj strok. del. iz različnih enot sedaj istega CSD in bodo tam delili mnenja (SA248)

-        Aktivi – moraš si vzeti čas, da greš na aktiv in da se tako povezuješ z drugimi (SA271)

 

1.1.1.7         Profili

-        Na tem CSD – imajo kar dobro, raznovrstno paleto kadrov (DC116)

-        Na tem CSD so izobrazbeno zelo mešani (zaposleni pravniki, pedagogi, soc. delavci, soc. pedagogi, sociologe) (DE185)

-        Vsak profil s seboj prinaša velika znanja (DE186)

-        Oni imajo srečo, da so izobrazbeno zelo pomešani (DE190)

 

1.1.1.7.1         Pravniki

-        Na tem CSD imajo eno izmed enot, kjer do sedaj niso imeli zaposlenega pravnika (DF90)

-        Pravniki – so zelo dobri za vodenje CSD (za pregled) (DF214)

-        Na tem CSD – so precej dobro ekipirani tudi s pravniki (DC114)

 

1.1.1.7.2         Psihologi

-        Na tem CSD imajo eno izmed enot, kjer do sedaj niso imeli zaposlenega psihologa (DF89)

-        Na tem CSD – so precej dobro ekipirani tudi s psihologi (DC115)

-         

1.1.1.8         Skupne službe

-        Za zaposlene – so spremembe pri skupnih službah (DB157)

-        Z reorg. – je ona v skupnih službah (SB7)

-        Z reorg. – ona spada v skupne službe (SB86)

 

1.1.1.8.1         Koordinatorji

-        Koordinatorji – strukturna povezava med menedžmentom in prakso (tukaj je dobro imeti zelo sposobne koordinatorje) (DA171)

 

1.1.1.8.1.1         Za preprečevanje nasilja

-        Z reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – potem so uredili zadeve glede njihovega delovnega mesta (SB15)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – po tem, ko so se oglasile, ker jih ni bilo več v prvih zakonih, spremembah (ZSV), so jih potem dali notri (SB17)

 

1.1.1.8.1.2         Za obravnavo  v skupnosti

-        Koordinatorji za obravnavo v skupnosti – je bilo treba postaviti to delovno mesto (pod kaj bodo oni šli – ali polivalenca ali drugo) (SB25)

 

1.1.1.9         Področje ZUPJS

-        Za zaposlene – so spremembe pri ZUPJS (DB158)

-        Z reorg. – v centralno službo ZUPJS so prenašali predvsem tiste zaposlene, ki so bolj upravnih smeri in nimajo toliko občutka za delo z ljudmi (DC128)

-        Z reorg. – spremenila so se delovna mesta na področju ZUPJS (letne pravice) (SB40)

-        Z reorg. – na tej CSD enoti sta bili izbrani 2 delavki, ki bosta delali na ZUPJS službi na regijskem CSD, ki ste prej le delno delali na področju ZUPJS (prej sta delali druga bolj strokovna področja) (SE4)

 

1.1.1.10      Plače

-        Izpeljali so reorg. do točke, ko so plače danes zaposlenim prvič izplačane (DD85)

-        Sedaj naj bi bilo prvič, ko bodo imeli plačane nadure (SD175)

-        Sedaj so se končno dogovorili za nadurno delo, da se posebej plača (SD316)

-        Sedaj so se končno dogovorili za sobotno in nedeljsko delo, da se posebej plača (SD317)

 

1.1.1.11      Izobraževanja

-        Zadnjič so dir. in pomočnice dir. ugotavljale, kako bi vzpostavili sistem notranjega prenosa znanja (DC172)

-        Z reorg. – ista količina sredstev za izobraževanja zaposlenih se je združila na centralni CSD (iz nekdanjih CSD) (DC182)

-        Z reorg. – izobraževanja – vsako izobr. mora odobriti dir. (SE225)

 

1.1.1.12      Druženje, povezanost zaposlenih

-        Sedaj ni več toliko druženja (SČ205)

 

1.1.1.13      Pričakovanja

-        Pričakovanja zaposlenih so kaj se bo na strok. področju spremenilo (DČ130)

 

1.1.2         Organizacijske spremembe

-        Reorg. – gre za organizacijsko spremembo (DB62)

-        Niso zelo veliko spremenili org. strukturo CSD (DF149)

-        Sedaj je bila reorganizacija organizacijske strukture CSD (število CSD, pristojnosti vodij, organizacija razporeditve po področjih) (SF400)

-        V tej prvi fazi gre za spremembo le org. strukture (DC1)

-        Z reorg. – je toliko org. sprememb, da se vsi še učijo, na novo vzpostavljajo zadeve (DC91)

-        Z reorg. – organigram se je spremenil (SB6)

-        Z reorg. – drugje so večji CSD in je več enot (SB90)

-        Ta reorg. – je bila narejena strukturno (SB634)

-        Org. strukturo ima vsak CSD svojo (DE254)

-        Reorg. v smislu statusnega preoblikovanja so postavili (to ne bodo sedaj spreminjali) (DE302)

-        Oni so najprej org. spremenili CSD (DČ30)

-        Oni so se org. spremenili (DČ75)

-        30. 9. so bili izbrisani dotedanji centri, 1. 10. so bili že vpisani v sodne registre (ustanovila se je nova pravna oseba) (DČ141)

-        CSD – to je sedaj večji sistem z reorg. (DČ269)

-        Spremembe – org. struktura (SA133)

-        Z reorg. – se je spremenila org. struktura (SA155)

-        Ta reorg. je reorg. org. strukture (čisto organizacijska) (DD14)

-        Org. sprememba – je trajala kar nekaj časa (DD18)

-        Ta reorg. je reorg. organizacijske strukture (DD117)

-        Z reorg. – spremenila se je org. struktura (DD144)

-        Izhodišča za organigram CSD so imeli enaka (DA28)

-        Org. struktura – oni gredo v pravi smeri (če na enotah ostane strok., soc. delo, da bo več časa za delo z uporab., če bodo imeli več časa za teren, dovolj kadra – bodo enote živa praksa, živo soc. delo) (DA122)

-        Sedaj bodo morali hitro usvojiti to strukturno spremembo (DA140)

-        Oni so začeli z reorg. CSD s strukturo (DA278)

 

1.1.2.1         Nove organizacijske enote, službe

-        Nova org. struktura – ki jo je vzpostavilo MDDSZ je okvirna (DB106)

-        Oni so imeli zelo pripravljen koncept na novo org. obliko (DE33)

 

1.1.2.1.1         Nov CSD (regijski CSD oz. sedež CSD)

-         Ustanavljali sedež CSD (DG48)

-         Potrebovali novo glavno pisarno (sedež) (DG49)

-         Na tem CSD-ju so nov, svoj CSD (DG56)

-         Nov sedež CSD – na lokaciji enega nekdanjega CSD (enote – z reorganizacijo) (DG62)

-         Sedaj so drug center (SČ4)

-         Novoustanovljeni sedež – je v drugem kraju (SČ9)

-         Ker so sedaj še ena enota (sedež) – so morali tajništvo, glavno pisarno vzpostaviti na novo (DF49)

-         V tej regiji tega CSD je drugačna klima, kakršna je bila na njenem nekdanjem CSD, kjer je delala prej (DC430)

-         V tej regiji tega CSD so malo drugačni ljudje, kakršni so v regiji, kjer je njen nekdanji CSD, kjer je delala prej (DC431)

-         Z reorg. – so naredili regije CSD (SB55)

-         Z reorg. – regijski CSD so nastali tako, kot so bile včasih občine (vsaka občina je imela svoj CSD) (SB57)

-         Z reorg. – na tem CSD sta tu samo dva nekdanja CSD ostala (SB73)

-         Z reorg. – so se razdelili na CSD kakor so se (SB416)

-         Sedaj je 16 CSD (SE61)

-         Z reorg. – meni, da verjetno želijo poenotiti CSD (SE87)

-         Po enem letu v. d.-jevstva se ustanovijo sveti zavoda (vzeli naj bi si to eno leto, z možnostjo podaljšanja) (SC273)

-         Sedež ima gl. pisarno, računovodsko službo, krizni center, koordinatorje, ZUPJS in kadrovsko pravno službo (DE153)

-         Ta regija je mala (DČ27)

-         Sedež bo ostal v tem kraju, v teh prostorih (prostori so last države) (DČ121)

-         Sedaj je 16 CSD (DD9)

-         Nimajo vsi CSD enako št. programov, kriznih centrov (DA29)

-         Organigram – naj ne bi bilo veliko sprememb, različnosti med CSD (DA30)

-          

1.1.2.1.1.1         Združevanje nekdanjih CSD

-        Pri združevanju CSD – v kadrovski službi – je bilo potrebno skleniti nove pogodbe o zaposlitvah z vsemi zaposlenimi (DB32)

-        Manj CSD (DF123)

-        Sedaj so se širili – 4 centri so se združili (DE8)

-        2. steber reorganizacije – je spojitev CSD iz 62 na 16 CSD (DE31)

-        V tej regiji so se spojili 4 nekdanji CSD (DE32)

-        Sedaj sta se okvirno dva nekdanja CSD združila v enega (DD43)

-        Oni so sedaj pravni naslednjih nekdanjih CSD in se vse pogodbe prenesejo (DD44)

-        Oni so tudi pravni naslednik vseh zaposlenih (DD45)

-        Z reorg. – prišlo je do org. sprememb (manjši centri so se združili pod en večji center) (SG32)

-        Ta reorg. je bila org. – nekdanjih 62 centrov so se združili v 16 CSD (bolj se je centraliziralo vse skupaj) (SG36)

 

1.1.2.1.1.1.1         Združene skupne službe

-        Združene so skupne službe (kadrovska, računovodska) (SČ6)

-        Skupne službe – trenutno – informacijsko so povezani, da delajo skupaj, a so na različnih lokacijah (DB76)

-        Upravljavski del so združili (to se je že spremenilo) (DC143)

-        Z reorg. – združili so finančno – računovodsko službo, administracijo (DC198)

-        Skupna strok. služba – notri so koordinatorke, služba za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja in v okviru tega koordinatorka za nasilje, krizni center, interventna služba in varna hiša (DČ175)

-        Na sedežu imajo skupno splošno službo, skupno strok. službo in skupno službo ZUPJS (DD37)

-        Pravno kadrovska služba in administrativno tehnična služba – tudi na regiji službe (DA47)

-        Tehnična služba – bodo imeli delo glede vzdrževanja prostorov, avtomobilov, računalnikov (DA48)

-         

1.1.2.1.1.1.1.1        Nova služba ZUPJS na regijskem CSD

-         Zaradi informativnega izračuna (DG3)

-         Štela 4 strok. (so)del. (DG58)

-         Deluje na sedežu (DG60)

-         Odločajo o letnih pravicah (iz javnih sredstev) (DG61)

-         Na tem CSD – uvedli to novo službo – bi izvajala delo povezano z inform. izračunom (če bi se udejanjil) (DG69)

-         Novoustanovljeni skupni ZUPJS je v drugem kraju (SČ218)

-         Po reorg. – z vzpostavitvijo regijske službe ZUPJS – zaposleni na enoti ljudi napotijo na tel. št. službe ZUPJS na regijskem CSD (za kar so oni tam pristojni) (SE234)

-         Po reorg. – nova regijska služba ZUPJS – so imeli sestanke 1 x na 14 dni na regijskem CSD (SE300)

-         Dir. nima konkretno kontakta z ZUPJS regijsko službo – in ne nadzira sodelavcev (DE154)

-         Regijski ZUPJS – imajo le eno vodjo, ki vodi zadevo na dislocirani enoti (DE155)

-         Lažje bi bilo, če bi imeli regijski ZUPJS na tej lokaciji, a so se drugače dogovorili (DE157)

-         Služba ZUPJS – odločajo o letnih pravicah (DE171)

-         Letne pravice – otroški dod., subvencije za vrtec, malice, štipendije – to se na regijskem CSD sedaj določa (DE173)

-         ZUPJS na regiji – se bodo ukvarjali s transferji, z letnimi pravicami (OD, štipendije, subvencije vrtca, kosila, malice) (DA39)

-          

1.1.2.1.1.1.1.2        Računovodstvo

-        Z reorg. – prihaja do velikih zneskov, kot org. imajo velike račune za dobavitelje (dosti računov presega 20.000 €/leto) (DF57)

-        Z reorg. – zaradi visokih računov (nad 20.000 €/let) bi morali iti v javno naročilo (DF58)

-        Obračun plač bo 5. 11. 2018 šel prvič ven na nov sistem (DC88)

-        Z reorg. – imajo računovodstvo, ki je enotno (SE284)

-        Z reorg. – finančne zadeve so na regijski nivo postavljene (SC51)

-        Dosegli so, da imajo tu računovodsko službo (da nimajo več zunanjih servisov) (DE102)

-        Morali so urediti poslovne funkcije (kar se tiče računovodstva) (DD107)

-        Imeli bodo tudi finančno računovodsko službo – na regiji (vse enote imajo to sedaj na regiji – eno skupno) (DA49)

 

1.1.2.1.1.1.1.3        Krizni centri

-        Krizni centri bodo tudi na regiji (DA40)

-        Na tem CSD imajo krizni center za žrtve nasilja in KC za otroke (DA43)

-        Vsi CSD nimajo kriznih centrov (ker so po Sloveniji po različnih lokacijah) (DA44)

 

1.1.2.1.1.1.1.4        Koordinatorji

-        Na regijskem CSD – so tudi koordinatorji (za obravnavo nasilja in duševno zdravje) (DČ34)

-        Koordinatorji – tvorijo skupno strok. službo (DA38)

 

1.1.2.1.1.1.1.5        Interventna služba

-        Interventna služba – tudi na regiji (DA41)

-        Vsi CSD imajo interventno službo (od konca poslovnega časa, do naslednjega dne zjutraj) (DA45)

 

1.1.2.1.1.1.1.6        Kadrovska služba

-        Z reorg. – sedaj, ko so nov regijski CSD, imajo kadrovsko službo (SE282)

 

1.1.2.1.1.1.1.7        Evropski projekti

-        Skupna strok. služba – tu sodijo še evropski projekti (DČ176)

 

1.1.2.1.1.1.2         Velikost CSD

-         Ta CSD je majhen (SB79)

-         Ta CSD, kjer je ona, je majhen (SB417)

-        Z reorg. – ta CSD je zelo velik (SE44)

-        Ta CSD je specifičen, ker je ogromen CSD – pokrivajo okrog 440000 prebivalcev (petina Slovenije) (SE591)

-        Ta CSD pokriva eno četrtino vsega prebivalstva v Sloveniji (SA160)

-        Ta CSD je najmanjši (DD1)

-        Maribor je največji CSD (DD2)

-        Ljubljanski CSD je največji po št. zaposlenih (je razpršen po lokacijah) (DD3)

-        CSD Ljubljana – so ogromen CSD (DA220)

 

1.1.2.1.1.1.3         Strokovni svet

-        Z reorg. – imajo na regijskem CSD strok. svet, ki je sestavljen iz dir. in pomočnic dir. (5 na tem CSD) (DC149)

-        Z reorg. – če je kakšen zahtevnejši primer se prenese obravnava na strok. svet (iz strok. kolegija) (DC151)

-        Strok. svet CSD so pomočniki dir. (DD11)

 

1.1.2.1.2         Prostori

-         Nov sedež CSD – pridobili nove pisarne (DG63)

-         Prostori – šli bodo na drugo lokacijo (DB71)

-         Skupne službe (dir., računovodstvo, kadrovska) – bodo na skupni lokaciji (DB73)

-         V nove skupne službe bodo šli v roku nekaj mesecev (postopoma) (DB75)

-         Z reorg. – so se preselili (DC42)

-         Z reorg. – so sedaj v prostorih ene izmed enot tega CSD (gostujejo) (DC43)

-         Z reorg. – dir. si je za svojo pisarno izposodila timsko sobo na eni izmed enot CSD (DC44)

-         Z reorg. – na tej enoti, kjer je sedaj dir. v timski sobi, sedaj ne morejo uporabljati te sobe za time (to naj ne bi bil tako velik izziv, problem) (DC56)

-         Z reorg. – so našli takšne rešitve glede prostorskih izzivov, težav, da lahko delajo (DC57)

-         Ta centralna enota in enota CSD – so v veliki stavbi (DC482)

-         Ta centralna enota in enota CSD – imajo zunaj štiri vhode (DC484)

-         Z reorg. – prostori regijskega CSD bodo ostali na tej enoti (SB108)

-         Z reorg. – sta sedaj včasih tudi dve zaposleni v pisarnah (SB110)

-         Z reorg. – v teh prostorih imajo dir. CSD in vodjo enote (in niso edini) (SB112)

-         Koordinatorji za soc. aktivacijo so se s 1. 9. izselili iz njihove hiše (DE7)

-         Prostori – so tudi sedež uredili tu na tem nekdanjem CSD (DE86)

-         Soc. aktivatorje so izselili iz teh prostorov (DE87)

-         Obstoječi prostori – preoblikovanje so naredili (DE90)

-         Oni tu so ostali na isti lokaciji, kot so bili (tu je enota in sedež CSD) (DD4)

-         Na tem CSD – združevali so pisarne (sedi po več zaposlenih notri) (DD69)

-         Reorg. – selili so se na nove lokacije (ker so se službe drugače org.) (DD210a)

-          

1.1.2.1.3         Aktivi

-        Z reorg. – imajo različne aktive (DC152)

-        Z reorg. – imajo različne aktive – področje ZUPJS – iz vsake enote ena delavka (DC153)

-        Z reorg. – imajo različne aktive – področje ZUPJS – od teh delavk je ena predstavnica v aktivu na SCSD (DC154)

-        Z reorg. - imajo različne aktive – področje ZUPJS – ko gre delavka predstavnica na aktiv SCSD (je na nacionalni ravni) prenese informacije naprej delavkam v timu na regiji (in te naprej na enote) (DC155)

-        Z reorg. – imajo sedaj kot regija svoje predstavnike zaposlenih v vseh aktivih na SCSD (pravnikov, skrbništva, psihologov, ZUPJS, koordinatorjev) (DC156)

-        Z reorg. – sedaj, ko so se oni vzpostavljali, so ugotovili, da v večini aktivov na SCSD sploh predstavnikov niso imeli (DC162)

-        Z reorg. – določili so predstavnike v aktivih (DC176)

-        Z reorg. – aktivi so šli vsi na SCSD (oni so sedaj vzeli pod svoje okrilje) (SB428)

-        Aktivi – z reorg. – SCSD je postavila svoja pravila kako to mora teči (4 x na leto) (SB433)

-        Z reorg. – aktivi – vodja aktiva mora 1 ali 2 tedna prej SCSD povedati katere teme bodo imeli (morajo med ljudmi to izbrati) (SB439)

-        Z reorg. – aktivi – SCSD na podlagi teme oblikujejo vabilo (SB440)

-        Z reorg. – aktivi – eden napiše zapisnik, ki ga SCSD posreduje vsem ostalim (SB441)

-        Z reorg. – aktivi – določene datume imaš vnaprej, kdaj bodo (SB442)

-        Z reorg. – aktivi – 4 na leto (SB443)

-        Z reorg. – aktivi – meni, da niso finance krive za to spremembo (ker so bili pred reorg. del službe) (SB453)

-        Z reorg. – aktivi – SCSD je obrazložila, da je svet SCSD tako rekel, da bodo sedaj tako aktivi (SB457)

-        Z reorg. – aktivi potekajo (so začeli delovati) (SE46)

-        Z reorg. – na vsakem aktivu je lahko eden strok. del. iz njihove enote (SE47)

-        Z reorg. – je prevzela SCSD aktive (SA247)

 

1.1.2.1.4         Enote

-         Ta CSD – ima okrog 3 enote (DG37)

-         Sedaj jih več enot spada pod isti center (SČ5)

-         Ta CSD – z reorg. – sestavljen iz okvirno petih enot (DF4)

-         Enote CSD – na njih je zaposlenih različno veliko raznovrstnih izobrazbenih profilov zaposlenih (nekateri več socialnih delavcev, nekateri več upravnih delavcev) (DF6)

-         Sedaj, ko je en CSD – se razlike med enotami bolj opazijo (bolj vidijo, so bolj izpostavljene) (DF7)

-         Ta CSD – ima še tri enote zunaj na terenu (DC469)

-         Z reorg. – ta CSD ima štiri enote (DC476)

-         Z reorg. – njihov sosednji CSD ima štiri enote (DC477)

-         Z reorg. – ena enota je šla pod drugo regijo (SB49)

-         Ob reorg. – v teh mesecih je bilo kar veliko njihovih notranjih reorg. na tej enoti CSD (SE28)

-         Na tem CSD imajo 3 enote (DČ5)

-         Nekdanji CSD Maribor – so sedaj razdelili na dva dela (SA159)

-         Oni imajo okvirno dve enoti (DD36)

-         CSD Ljubljana – je na 8-ih enotah (DD255)

-         Iz enot gre ven kadrovska, računovodstvo, koordinacije in letne pravice (DA31)

-         Ta CSD ima 4 enote (DA50a)

-         Vsaka enota – imajo tudi še svoje programe (DA50b)

-          

1.1.2.1.4.1         Strokovni kolegiji

-        Z reorg. – na enotah imajo strok. kolegije (tu obravnavajo strok. teme) (DC150)

 

1.1.2.1.5         Mobilni strokovni tim, služba

-        Nova org. struktura – mobilni strok. tim – naj bi pokrival najzahtevnejše naloge (naj bi bili tam specialisti različnih strok) (DB111)

-        Mobilna služba – je bilo rečeno, da bo vzpostavljena (DD235)

-        Mobilna služba – ona podpira to (DD237)

 

1.1.2.1.6         Interventna služba

-         Vanjo so vključeni redno zaposleni delavci (na enotah CSD) (DG57)

-         Oni imajo org. regijsko interventno službo (na klic policije se rabijo odzvati – gredo na teren, opravijo razgovore – popoldne, zvečer, vikende, prazniki) (DČ57)

-          

1.1.2.2         Notranja organizacija

-         Notranja prerazporeditev del (DG27)

-         Z reorg. – za program za mlade rabi še soglasje regijskega dir. (SC67)

-          

1.1.2.3         Več centralizacije

-        S to reorg. se povečuje centralizacija delovanja CSD (SČ192)

-        Reorg. – upravljanje so centralizirali (DC191)

 

1.1.3         Delo

-        Z reorg. – v tem trenutku so še zelo vpeti v operativno delo in združevanje programov (DC85)

-        Sedaj ji je lažje glede dela na tem CSD (po prvem tednu, ko je na tem CSD na novo) (DC433)

-        Z reorg. – navaditi se mora še vožnje na ta CSD, ker sedaj dela tu (DC434)

-        Ob reorg. – en del dela se je spremenil tudi zato, ker je ena sodelavka šla v pokoj in je to delo ena druga sodelavka prevzela (SE27)

-        Z reorg. – sedaj rabijo poslati mail, da povedo kaj rabijo in da se jim uredijo zadeve povezane z računovodstvom (SE33)

-        Z reorg. – meni, da želijo narediti neke standardne obrazce (SE85)

-        Z reorg. – tajnicam naj bi se spremenile neke naloge (SE154)

-        Ko gre študent na sok z mladostnikom – mu mora račun podpisati regijski dir. (SC198)

-        Način dela se je spremenil (SA13)

-        Znotraj CSD so se področja prerazporedila – na druge načine, drugi ljudje (SA15)

-        Spremembe – organizacija dela (SA134)

-        Z reorg. – so hoteli poenotiti delo CSD (SA241)

-        Ona se s svojo najožjo ekipo ukvarja z optimizacijo poslovanja (vse pogodbe pregledati in to delajo) (DD41)

-        Pogodbe CSD morajo vsi CSD urediti (DD47)

-        Sedaj urejajo zadeve, ki se tičejo samega poslovanja CSD (DD48)

-        Zelo različne projekte peljejo na CSD-jih (DD92)

-        Oni imajo 4 avtomobile in en kombi (je v enem od programov) (DA179)

 

1.1.3.1         Strokovno delo

-        Z reorg. – strok. delo na enotah vodijo pomočniki dir. (tudi organizirajo delo) (DB169)

-        Z reorg. – s strokovnim delom se ukvarjajo bolj pomočniki dir. (na enotah) (DB171)

-        Vodja te enote – je razdelila naloge na novo (SE503a)

 

1.1.3.1.1         ZUPJS

-        Bolj na področju ZUPJS (pravic) (SČ3)

-        Pri ZUPJS – polovica pravic je šla na novoustanovljeni sedež (SČ8)

-        Ljudje so se ravno navadili kako oddajati vloge in sedaj je spet ta sprememba za njih (SČ215)

-        Področje ZUPJS – so ločili DSP (kjer je bolj strok. delo z uporabniki) od otroških dodatkov (kjer gre za tipične upravne postopke, kjer se masovno izdajajo odločbe) (DB117)

-        Potek reorg. – na ZUPJS so del upor. prenesli na centralno enoto (vse pravice ljudi, ki niso soc. ogroženi – otroški dod., vrtci) (SF2)

-        Z reorg. – pri njih so si delo drugače razdelili (ker so se zmanjšale vloge, transferji in so na novo razdelili abecedni red) (SF17)

-        Z reorg. – so vsi začeli delati vse – tiste upor., ki so jih sprejele, so jih za vse pravice (denarne, najemnine, IDSP (ni bilo več ločeno)) (SF20)

-        Z reorg. – so bili vsi zaposleni na ZUPJS področju dostopni za osebni, individualiziran pristop z upor. (SF21)

-        Sedaj z reorg. – vsak uporab. za ZUPJS pride k njej v pisarno (SF98)

-        Z reorg. – področje ZUPJS na enotah – naredijo sedaj cel finančni tretma (SF104)

-        Imajo manjše število vlog (SF132)

-        Ločilo se je ljudi, ki niso soc. ogroženi (vsaj na papirju) od soc. ogroženih (SF133)

-        Na enotah na ZUPJS nimajo nič več z otroškimi dod., vrtci, ljudmi, ki so zaposleni in niso v nekih stiskah (SF134)

-        Na enotah niso več pristojni za reševanje vlog za otroške dodatke (SF159)

-        Po reorg. – sedaj je malo bolje glede izzivov glede urejanj zamud vlog, ko se je vzpostavila služba ZUPJS na regijskem CSD (SE233)

-        Po reorg. – ona pritiska glede reševanja vlog iz strani vodje njihove enote ni doživela, ker ga ni mogla, tako, da ne ve ali je ali ni (SE255)

-        Z reorg. – uveljavljanje otr. dod. – uporab. bodo rabili prinesti vlogo le, kjer bodo spremembe v primeru novorojenega otroka oz. izguba ali pridobitev zaposlitve (SE281)

-        Sedaj bodo ločili na ZUPJS letne pravice – gre res samo za odločbo (DČ54)

-        Sodelavki sedaj delata le še ZUPJS (ne več področja, ki sta ga prej delali) (SA14)

-        Oni na enoti delajo samo denarne socialne pomoči (SA29)

-        Uporabniki dobijo nekatere odločbe iz regije iz službe ZUPJS (SA30)

-        ZUPJS – ene zadeve so sedaj na regiji (SA33)

-        V. d. dir. tega CSD se je odločila, da se ne bo prepošiljalo več vlog zaradi zaostankov po celi Slo. (SA51)

-        Vloge se bo razporedilo samo po enotah te regije CSD (urejanje zaostankov) (SA52)

-        Sedaj ne bo stika z ljudmi več toliko – pri letnih pravicah ZUPJS (SA85)

-        ZUPJS – tistim na regiji naj bi bilo sedaj dosti lažje, ker ni nobenega stika z ljudmi (samo tipkajo) (SA90)

-        ZUPJS na regiji – stika z ljudmi naj ne bi bilo več (ker je po uradni dolžnosti to odločanje) (SA91)

-        Zaostanki – oni rabijo dati zaposlene, da rešujejo te zaostanke (in to posledično pomeni, da je na enoti manj zaposlenih za delo na enotah) (SA153)

-        Sedaj je odločanje o letnih pravicah (OD, vrtcu, subvencije, štipendije) – na službi ZUPJS na regiji (DD120)

-        Uporab. – odda vlogo na enoti, oni jo oddajo na službo na ZUPJS na regijski CSD (letne pravice) (DD121)

-        Oni probajo tako zadeve peljati, da bo do čim manj zaostankov prišlo in da bodo uporab. čimprej dobili odgovore na vloge (DD127)

-        Področje ZUPJS – tukaj je zelo veliko sprememb (zakonodajnih) (DD257)

-        Sedaj tudi za doplačilo ne bo več delala ob sobotah in nedeljah (SD33)

-        Odvzeli so jim vloge za OD in za vrtce (SD118a)

-        ZUPJS – sedaj je dobila druge črke abecede po priimkih za delo (SD254)

-        Sedaj razmejujejo letne pravice od mesečnih in mešanih (DA305)

 

1.1.3.1.2         Programi

-        Na enem CSD imajo 27 avtov za PND (ker je občina to podprla) (DA178)

 

1.1.3.1.2.1         Socialna aktivacija

-        Aktivatorji – sedaj nimajo toliko dela (SČ187)

-        Izvajajo socialno aktivacijo (SF226)

-        Soc. aktivacija – 5 let traja pilotni projekt (DC235)

-        Soc. aktivacija – izvajalci teh programov so Ljudske univerze, Regijske razvojne agencije, nevladne org. (DC242)

-         Soc. aktivacija – ti programi se zaključujejo in se ustanavljajo novi (dolgi, kratki, hibridni) (DE3)

-         Sedaj teče četrti program za soc. aktivacijo (DE5)

-        Soc. aktivacija – sedaj imajo dolgi program (DE15)

-        Soc. aktivacija – en program je prekinjen (DE16)

-        Soc. aktivacija – imeli so dva kratka programa (na dveh lokacijah so izvajali) (DE17)

-        Prvi cikel so imeli 2 dolga programa (soc. aktivacija) (DE18)

-        Soc. aktivacija – teče program dolgi (DE20)

-        Soc. aktivacija – program je prostovoljen (DE25)

-        Dodatek za aktivnost pri DSP ne sovpada s programom soc. aktivacije (DE27)

-        Če so vključeni v program soc. aktivacije se jim dodatek za prostovoljno delo ukine (DE28)

-        80 centov na uro prisotnosti programa – je plačilo za soc. aktivacijo (DE29)

-        Socialna aktivacija – poteka ta projekt preko MDDSZ že (DČ84)

-        Soc. aktivacija – bil je razpis za dolge, kratke, hibridne programe (DD286)

-        Soc. aktivacija – za izvajanje programov rabiš zelo dobre izvajalce, ki bodo to res peljali (DD289)

-        Soc. aktivacijo – oni že izvajajo (decembra se bo zaključil prvi krog) (DD291)

-        Soc. aktivacija – sedaj delajo nabor novih za naslednji krog (hibridni program) (DD292)

 

1.1.3.1.3         Sodelovanje z drugimi organizacijami

 

1.1.3.1.3.1         Sodišči

-        Sodelovanje s sodišči (DB66)

 

1.1.3.2         Vodenje CSD, enot CSD

-        Z reorg. – vodje enot – intervjuvanka doživlja, da imajo oni veliko različnih sestankov (SE216)

-        Z reorg. – sedaj rabijo vsi vodje CSD sedeti skupaj, da se uskladijo (SE217)

-        Spremembe – način vodenja (vodilni kader – vse je bolj direktivno, zasuti so z direktivami, notranjimi navodili) (SA135)

-        Pomočniki rabijo vsak dan do 9-ih pisati poročila v. d.-jem (SA138)

-        V. d.-ji rabijo tedensko oz. tudi celo vsakodnevno pisati poročila MDDSZ (SA139)

 

1.1.3.3         Povečan obseg dela

-        Pri združevanju CSD – v računovodstvu povečan obseg dela (ukiniti račune, odpreti nove, poročila) (DB31)

-        Pri združevanju CSD – v administraciji – je bilo potrebno izvesti nekatere naloge, ki jih drugače ne bi bilo potrebno (DB33)

-        Z reorg. – je treba kar naenkrat veliko zadev poročati dir. (SE206)

-        Z reorg. – njene sodel. morajo vsakodnevno poročati koliko vlog so naredile (SE208)

 

1.1.4         Informacijski, dokumentarni, računalniški sistem

-        Z reorg. – imajo rač. sistem v katerem preko interneta napovedujejo dopuste, odsotnosti (to je za nekatere strok. del. izziv, težava) (SE653)

-        Urejali so dostope do raznoraznih sistemov – e poizvedbe, UJP (DE63)

-        Vsak od CSD ima sedaj nov svoj e – mail (SA3)

-        Morali so urediti IT podporo, da bodo zadeve tekle (kako bodo delali obračun plač – v katerem programu, kje bo strežnik, naj bi imeli virtualni strežnik (DD108)

 

1.1.4.1         Krpan

-         S 1. 1. 2019 – naj bi dobili nov dokumentarni sistem Krpan (DG71)

-         Shranjevanj dokumentov v fizični obliki – naj ne bi bilo več (od uveljavitve Krpana) (DG72)

-         Dobili delovno verzijo Krpana (DG78)

-         3. 1. 2019 – naj bi začeli delati s Krpanom (DG79)

-         Krpan – vse kar bo prišlo v pisni obliki – bodo skenirali (in tako obdelovali naprej) (DG89)

-         Inform. sistem – v letu 2019 – povezovanje s Krpanom (DG103)

-         Krpan – se sedaj uvaja (SČ63)

-         Krpan – sedaj bo tajnica skenirala dokumentacijo v ta sistem (SČ131)

-         Dokumentacija – imeli jo bodo fizično v mapah (kot do sedaj) in še v ''Oblaku'' – na rač. v Krpanu (SČ132)

-         Sedaj se pogosto logirajo za Krpana (SI-PASS, poverilnice) – da se rabiš kot strok. del. prijaviti v sistem (SE648)

-         Sedaj so imeli za Krpana izobraževanje (SC264)

-         Krpan – so jim ga že predstavili (DE78)

-          

1.1.4.2         Dokumentarni sistem

-         Dotedanji dokumentarni sistem – zapirajo (DG102)

1.1.4.3         ISCSD

-        Prišlo je do prenove ISCSD sistema (DD123a)

 

1.1.5         Zakonodaja

-         Spreminja se jim (DG39, DB21)

-         Zaradi sprememb zakonodaj – spremembe nekaterih nalog (DG40)

-         Družinski zakonik (DG41)

-         Družinski zakonik (velika sprememba; naslednje leto) (DB65)

-         Zakon o osebni asistenci (področje invalidskega varstva; se obetajo spremembe) (DB67)

-         Reorg. – v tej fazi se je pravno formalno delovanje CSD spremenilo (DB133)

-         ZSV-H je določil, da se sklenejo nove pogodbe o zaposlitvi (DE128)

-         V zakonu je bilo določeno, da je za to obdobje, do konstituiranja sveta CSD, tako, da ima svet CSD prvo nalogo, da razpiše razpis za imenovanje dir. CSD (delujejo zakonito) (DD56)

-         ZSV-H – tam tudi natančno piše glede zakonodajnih sprememb (DD204)

-         Zakonodaja se spreminja – in to se rabijo zaposleni tudi naučiti, spremljati (DA192)

-          

1.1.6         Povezano z zunanjo podobo CSD

 

1.1.6.1         Nov logotip CSD

-        Z reorg. – logotipi CSD – sedaj imajo vsi enake (DC457)

-        Z reorg. – MDDSZ jim je pripravilo, poslalo pdf priročnik v katerem je določilo nov logotip CSD (kakšne pisave, barve morajo uporabljati) (DC458)

-        Z reorg. – vsi CSD imajo enak logotip (DC472)

-        Proces reorg. – nov logotip pomeni tudi vse table po CSD zamenjati (DC478)

-        Proces reorg. – rabijo novo nalepko za vsaka vrata zaradi novega logotipa (rabijo dati gor) (DC480)

-        Proces reorg. – SCSD je izbirala zunanjega izvajalca za ureditev, zamenjavo tabel za logotipe CSD (DC481)

-        Ta centralna enota in enota CSD – imajo table v vsakem nadstropju (DC483)

-        Proces reorg. – ta centralna enota in enota CSD – izvajalka za ureditev, zamenjavo tabel za logotipe CSD je nedavno sem prišla sama pogledati, poslikati, da bodo sedaj to pripravili (še čakajo) (DC486)

 

1.1.6.2         Elektronski podpisi

-        Z reorg. – vsi CSD imajo enake elektronske podpise (DC473)

 

1.1.6.3         Glave dopisov

-        Proces reorg. – prvi dan so vsi menjali glave na dopisih (in so se s tem ukvarjali) (SB9)

 

1.1.7         Komuniciranje, informiranje

-        Z reorg. – dobivali so veliko informacij (SE12)

-        Z reorg. – je imela drugo perspektivo (zaradi več, raznolikih, dolgoletnih izkušenj) na to kaj je v redu, prav o čem, katerih področjih na CSD, se bolj govori (medijsko, strokovno) (SE253)

-        Reorg. – so informirali zadeve glede reorg. (DE36)

-        Na internetni strani SCSD so vsi maili od vseh CSD in enot (SA4)

-        Morali so obveščati deležnike CSD – CSD sodeluje z ogromno institucijami (na lokalnem in državnem nivoju) (DD105)

-        Lažje se komunicira s 16 dir. (kot z 62) (DA21)

-         

 

1.1.8         Uporabniki

-        Uporabnikov – je enako številčno (SČ13)

-        Uporabnike usmerjajo na CSD na novoustanovljeni skupni ZUPJS (ki je v drugem kraju) (SČ217)

-        Reorg. – uporabniki bistvenih sprememb ne opazijo (DB153)

-        Tudi za uporab. so spremembe (DD119)

-        Uporab. – so presenečeni, ker nimajo več nje na področju ZUPJS (so spremenili črke abecede po priimkih med zaposlenimi za delo) (SD255)

 

1.1.9         Odprta vprašanja

-        Odprta vprašanja – prijava na izobraževanje (DB40)

-        Odprta vprašanja – niso še preseljeni na isto lokacijo (vse skupne službe) (DB46)

-        Odprta vprašanja – pošta prihaja vsa na naslov območnega CSD (potem kurir vse ročno vozi okrog po enotah) (DB48)

-        Ne da se še točno določiti prednosti in pomanjkljivosti reorg. (izziv, težko ji je sedaj čisto korektno odg. na to vprašanje) (DF1)

-        Sedaj se vsak dan ponavljajo nova vprašanja – jih sproti rešujejo (DČ81)

 

1.1.10      Programi

-         En program – širijo v drugo enoto (DG150)

-         Na tem CSD – ena enota – 6 programov (DG148)

-         Na tem CSD – druga enota – 2 programa (DG149)

-         Programi – nad njimi bodo bdele njene pomočnice dir. (ki so bile prej dir. nekdanjih CSD) (DA55)

-          

1.1.11      Vsebinska reorganizacija

-        Kar so se ukvarjali z vsebinsko reorg. so se za ZUPJS (DB25)

 

1.1.11.1      Mobilna strokovna služba

-        Vsebinska reorg. – mobilna strok. služba – je nastavek že sedaj v tej reorg. (DC26)

-        Vsebinska reorg. – mobilna strok. služba – z načrtovanjem razvoja kadrov in njihove usposobljenosti bi te specialiste združili v tim, ki bi bil podpora strok. delavkam na terenu (DC27)

-        Vsebinska reorg. – mobilna strok. služba – da omogočajo tistim, ki so bolj vedoželjni, samoiniciativni in poglabljajo svoja znanja na svojih področjih (pravniki, psihologi,…) (DC28)

 

1.1.12      Učinki reorganizacije

1.1.12.1      Lažji, več nadzora CSD

-        Ona ima občutek, da je lažji nadzor nad CSD – s tem, ko jih je sedaj 16, prej jih je bilo 62 (SE63)

-        Ona ima občutek, da je lažji nadzor nad CSD – lažje nadzorujejo 16 dir. (kot prej 62) (SE64)

-        Ona ima občutek, da je lažji nadzor nad CSD – da jih lažje ukalupijo (SE65)

-        Z reorg. – želijo več nadzora (SC117)

 

1.1.13      Nasilje

-        Z reorg. – več nasilja uporab. nad zaposlenimi – so se odločili, da bodo večkrat poklicali policijo (in da poskušajo tako tudi ustaviti to) (SF117)

 

1.2         Pred reorganizacijo

-        Pred reorg. – so bile zadeve ustaljene (SE308)

-        Pred reorg. – neka varnost je bila (SE309)

-        Pred reorg. – vedeli so kako zadeve potekajo (SE310)

-        Pred reorg. – ni bilo vsakodnevnega spraševanja kdaj bo spet nekje nekaj novega priletelo (da se bo nekdo spomnil, da je treba pa sedaj zadeve drugače delati) (SE311)

-        SCSD – napovedali naj bi jim, da jih bodo ukinili (SC106)

-        IRSSV – napovedali naj bi jim, da naj bi jih ukinili (SC107)

-        SZS – to naj bi tudi reducirali z reorg. (tak naj bi bil načrt) (SC108)

-        Prestrašili naj bi SCSD, IRSSV, SZS – da naj bi jih ukinili, reducirali, centralizirali (SC109)

 

1.2.1         Delo

-        Pred reorg. – delo je bilo malo različno po CSD-jih (DB78)

-        Pred reorg. – na tem nekdanjem CSD so tisti, ki so želeli iti k svojemu svetovalcu in tisti, ki so oddali za IDSP vlogo, lahko posebej oddali vloge (drugi na informatorju) (SF30)

-        Pred reorg. – njena kolegica za obravnavo nasilja – je pokrivala drugačne nekdanje CSD (4), kot ona, ki je koordinatorka za preprečevanje nasilja (3) (SB64)

-        Pred reorg. – področje rejništva – so se združevali na svoj način (SB65)

-        Pred reorg. – ko si nekaj rabil, si rekel kaj bi želel in je dir. rekla, da ja, v redu in da bodo (SE219)

-        Na tem nekdanjem CSD so nekoč že (še predno je ona delala) zelo dobro delali z Romi – ker je na tistem področju kar veliko št. romskih družin (so bili tabori za njih, kakšne delavnice) (SE392)

-        Ona ima izkušnjo s prejšnjim dir. – ji je rekel, da se ne strinja z njeno odločitvijo, a da če misli, da je tako najbolje, bodo to podprli – in je bilo vedno tako (SE449)

-        Pred reorg. – ona je edina, ki je delala odvzeme otrok (na tem nekdanjem CSD, drugi tega niso imeli) (SE485)

-        Pred reorg. – lažje so lokalno delovali (SC65)

-        Program za mlade – pred reorg. so rabili soglasje dir. (SC66)

-        Pred reorg. – lažje je bilo zadeve izpeljati, ker so imeli pristojnosti za odločanje lokalni vodje, ki so bili bolj v neposredno delo vpeti (SC195)

-        Na tem CSD – so se ukvarjali tudi s tržno dejavnostjo (DE103)

-        Od leta 2012 – so dobili varstvene dodatke in štipendije od drugih institucij (DE168)

-        Po enotah so imeli drugačno prakso (postavitev skrbnika) (DE233)

-        Računovodkinja je nadomeščala tajnico (SA17)

 

1.2.1.1         ZUPJS

-        Pred reog. – so se centri uspešno spoprijemali z zamudami ZUPJS (SF8)

-        Pred reorg. – so le 4 na oddelku delale IDSP, da so imele ves čas individualen pristop (tudi ona) (SF18)

-        Pred reorg. – ko so nekdanji CSD sami delali vloge, so približno vse v roku naredili, ni bilo takih zamud in je to potekalo normalno (so se nekako znašli) (SF37)

-        Pred reorg. – so vse vloge obdelovali nekdanji CSD (SF56)

-        Pred reorg. – ni bila dostopna za uporab. za pogovore glede DSP (oni so oddajali na informatorju) (SF96)

-        Pred reorg. – če je kdo prišel vložiti IDSP – je prišel k njej v pisarno (SF97)

-        Pred reorg. – oddaja IDSP je potekala v pisarnah (so obrazložili zakaj jo vlagajo, so se pogovorili) (SF100)

-        Pred reorg. – ko so na neuradne dneve delali odločbe, so pa dobili tudi vse njihove odločbe iz informatorja, da so jih naredili (odločali so, niso pa imeli fizičnega stika s temi uporab.) (SF101)

-        Pred reorg. – iz informatorja so dobili npr. vloge za podaljšanje DSP, podaljšanje subvencije najemnine (SF102)

-        Pred letom 2010 (ko ona še ni bila na CSD, po pripovedovanju drugih) so se soc. delavke veliko bolj posvečale ljudem (za vsako DSP, sploh IDSP, se je šlo na teren, domov itn.) (DC130)

-        Od leta 2010 naprej (in sploh od leta 2012 naprej, ko je bila enotna vstopna točka uvedena) se je začel za soc. delavke sistem dela kot je sedaj (DC131)

-        Pred reorg. – uveljavljanje otr. dod. – uporab. so morali vsako leto prinesti vlogo (SE279)

-        ZUPJS – je bil edini stik z vsemi ljudmi (širša publika) (SA86)

-        Leta 2012 – je bila združitev letnih pravic (država je imela tako večji nadzor nad porabo sredstev) (SG17)

-        V preteklosti so bile ločene pravice OD, štipendije od DSP, IDSP (SG19)

 

1.2.1.2         Modernost, interes za področja

-        Področje alkoholizma – je bilo včasih zelo moderno (SB820)

-        Področje alkoholizma – se je včasih veliko delalo na tem (SB821)

-        Področje alkoholizma – se je včasih zelo dobro delalo na tem področju (krasne zadeve) (SB822)

-        Področje alkoholizma – včasih je to bil referat na CSD (SB827)

-        Področje spolne zlorabe – v preteklosti je bil en čas, ko je bilo to področje ''in'', popularno (SB849)

-        Področje spolne zlorabe – v preteklosti je bil en čas, ko to področje ni bilo ''in'', popularno (SB850)

-        Bil je en čas, ko je bilo področje drog bolj popularno, da so se o tem pogovarjali, se je veliko o tem govorilo (SB851)

 

1.2.1.3         Računovodstvo

-         Za 1 leto so v enem nekdanjem CSD-ju najeli računovodski servis (pred reorganizacijo) (DG51)

-         Pred reorg. – so imeli nekdanji CSD (sedaj enote tega CSD) avte zavarovane pri štirih zavarovalnicah (DC99)

-         Pred reorg. – so šli do računovodkinje in so ji povedali kaj so rabili in so imeli nekoga v hiši, ki jim je to uredil (SE32)

-         Pred reorg. – je bil računovodja v hiši in je poznal procese, projekte (sedaj ne poznajo vseh) (SC236)

-          

1.2.1.3.1         Plača

-        Pred reorg. – se je vedelo kdaj je plača (je bilo fiksno, da so jo dobivali 5. v mesecu) (SČ182)

 

1.2.1.4         Informator

-        Na tem nekdanjem CSD so imeli pred reorg. informatorja, kjer so se pobirale vloge (upor. so tu prejeli informacije in oddali vloge) (SF29)

-        Pred reorg. – imeli so informatorja – 2 osebi (javno, sredi hodnika, ni bilo v pisarnah) (SF31)

-        Pred reorg. – informator – tam se ljudje niso mogli toliko odpreti, več povedati pred vsemi, ni bilo časa (SF33)

-        Pred reorg. – so imeli informatorja (2 osebi, ki sta na uradne ure pobirala vse vloge, razen IDSP) (SF99)

 

1.2.1.5         Strokovni sveti, strokovni kolegiji

-        Pred reorg. – so imeli na CSD strok. svete (DC148)

-        Pred reorg. – so lahko na strok. kolegiju predlagali predloge za izboljšanje delovanja CSD (že takrat to ni bilo v redu urejeno) (SC63)

-        Ona, na nekdanjem CSD, je imela vsak teden strokovne kolegije (DČ171)

 

1.2.1.6         Koordinatorji

-        Pred reorg. – so bile tri enote povezane s koordinatorko za preprečevanje nasilja (SB48)

-        Pred reorg. – koordinatorke za preprečevanje nasilja so imele svoje območje, ki so ga pokrivale (SB63)

-        Po CSD so imeli pred reorg. različne koordinatorje (lokalne, nasilje, duševno zdravje) (DA36)

 

1.2.1.7         Interventna služba

-         Eden drug nekdanji CSD – je za njih izvajal tudi interventno službo (DG55)

-         Interventna služba – v preteklosti so za to dajali še soglasja, da bodo delali (SB191)

-          

1.2.1.8         Dokumentarni sistem

-         Do reorganizacije – vse delali ročno (glede dokumentiranja) (DG82)

1.2.1.9         Postopki javnih naročanj

-        Pred reorg. – niso imeli postopkov javnih naročanj (DF60)

 

1.2.2         Zaposleni

-        Pred reorg. – na vseh CSD je bil pravnik, kadrovnik, ki je delal kadrovske zadeve (DF47)

-        Ko je prišla na CSD iz FSD – je bila entuziastična kaj vse se da (SB467)

-        Pred reorg. – je bila večja stabilnost v kolektivu (SE312)

-        Pred reorg. – za ure so se štempljali (SE651)

-        Pred reorg. – za dopust so list dali dir. in je ona podpisala (SE652)

-        Pred reorg. ni bilo težav glede pooblastil (pravna subjektiviteta, prej je dir. pooblastil svojega sodelavca) (DE72)

-        Opis delovnih nalog – je v preteklosti bilo različno (DE131)

-        V letu 2017 so lahko zaposlovali pripravnike in ta pripravnik je lahko ostal v letu 2018 na CSD (to je bilo 62 novih zaposlitev) (DD215)

 

1.2.2.1         Delovna mesta

-        Sedanji vodje enot – pred reorg. so oni odgovarjali MDDSZ (SE204)

-        Sedanji vodje enot – pred reorg. so vseeno imeli neko avtonomijo (SE212)

 

1.2.2.1.1         Direktor

-        Pred reorg. je bilo boljše – da je en dir. odločal o zadevah in je bil pristojen za vse (SČ181)

-        Pred. reorg. se je vsak dir. ukvarjal s kadrovskimi, finančnimi zadevami in z različnimi formalnimi nalogami (DB10)

-        Pred reorg. – je bil dir. poslovodni organ (je odločal o financah, poslovanju) in hkrati tudi strok. vodja (DB161)

-        Pred reorg. – je bil dir. izziv, težko hkrati združevati poslovodno in strokovno funkcijo (sploh, ker niso strokovnjaki na vseh področjih) (DB162)

-        Pred reorg. – je bila možnost, da se je vodje CSD izbiralo v svetu (s predstavniki soc. delavcev, lokalnih skupnosti) (SF455)

-        Če primerja njene delovne naloge pred reorg. kot dir. manjšega CSD – se je morala z vsem ukvarjati (kadri, dobavitelji, z različnimi zadevami) (DC9)

-        Pred reorg. je vodja nekdanjega CSD rekla kako bodo zadevo naredili in da ona za to odgovarja (SE580)

-        V preteklosti – svet zavoda je bil vključen, ko se je izbiralo vodjo CSD (so bili tudi predstavniki zaposlenih) (SC46)

-        Lokalni dir. je bil pred reorg. vezan v neposredni proces dela (pri odvzemu otroka je rabil podpisati) (SC68)

-        Pred reorg. – lokalni dir. je bil blizu neposrednemu soc. delu, zato je bil motiviran za strok. rešitve, ker je delil usodo obravnave strok. del. (SC69)

-        Lokalni dir. so vpetost v delovne procese imeli (pred reorg.) – so bili del teh procesov delovnih (SC89)

-        Pred reorg. – so dir. težje dobre predloge zavrnili (SC174)

-        Pred reorg. je bil dir. CSD (nekdanjega) in je bil odgovoren on, eden zanj (SD227)

-        Do sedaj jih je bilo 62 dir. (DA18)

-        Do sedaj so se dir. povezovali po simpatijah, vsebinah, ki so jih povezovale, lokalni bližini ipd. (DA19)

 

1.2.2.2         Izobraževanja

-        Izobraževanja – pred reorg. – je bilo tako, da je dir. sproti preverjala koliko denarja je še (SČ114)

-        Izobraževanja – pred reorg. je dir. CSD odločala o tem (ki je bila v isti zgradbi; je imela ona te pristojnosti) (SČ116)

-        Izobraževanja – pred reorg. – običajno ni bilo izzivov/težav (SČ117)

-        Pred reorg. ni bilo zavrnitev izobraževanj (SČ161)

-        Prijava na izobraževanje – pred reorg. je vse to naredil dir. (strokovno in finančno presodil) (DB41)

-        Prijava na izobraževanje – sedaj je potrebno na novo določiti relacije glede presoje (strokovne, finančne) (DB42)

-        Prijava na izobraževanje – sedaj so naredili tako, da pomočnik dir. zaposlenemu odobri izobraževanje v strok. smislu (DB43)

-        Pred reorg. – so imeli sredstva na nekdanjih CSD za izobraževanja (da so delavce napotovali) (DC181)

-        Izobraževanja – večina ljudi, ki sedaj njih zaposlene na CSD izobražuje, so bili podprti glede tega iz strani države (SB350)

-        Pred reorg. – svojemu nadrejenemu si lahko direktno govoril (težil), da ti mora dati izobraževanje (SC95)

-        15 let nazaj so mu pomagali, sofinancirali izobraževanje (tega sedaj ni več) (SC256)

-        Izobraževanja – v preteklosti je bilo to plačano in spodbujano iz države (njene sodelavke so imele plačane to, kar si ona sama sedaj plačuje – one pa njej tudi pomagajo s temi znanji, da preživi v službi) (SA408)

-        V preteklosti – za vse storitve so bila večdnevna izobraževanja, to je potekalo čez celo leto, kontinuirano (za vikend, manjša skupina, so se povezali, večkrat na leto) (SA479)

-        Izobraž. – pred leti so tudi po nekaj dni imeli izobraž. in so tako maksimalno okrepili znanja (DA126)

 

1.2.2.3         Pretekle delovne izkušnje

-        V preteklosti je delala na regijski razvojni agenciji, kjer so vsak projekt, ki so ga dobili, spromovirali (za vsak projekt je bila tiskovna konferenca) (DC372)

-        Pred obdobjem reorg. je delala na drugem nekdanjem CSD in je iz druge regije prišla na sedanji CSD (DC429)

-        8 let je delala na njenem nekdanjem CSD (DC435)

-        Pravijo, da v 7-ih letih moraš službo zamenjati (DC436)

-        Ona je v preteklosti delala na področju varstva otrok in družine (skoraj 10 let) (SB238)

-        Na predhodni enoti, kjer je delala – si je takrat v preteklosti morala iz nič narediti sama mrežo ljudi s katerimi je sodelovala (in takrat je bila mlada in je bilo to drugače) (SB604)

-        Ona je bila zelo svobodna pri delu (en dan ni bil enak drugemu) (DČ322)

 

1.2.2.4         Število zaposlenih

-        Pred reorg. – na tej CSD enoti je bilo 16 strok. del. (SE25)

-        Na eni izmed enot tega CSD so imeli največje št. zaposlenih (izmed enot tega CSD) (DČ6)

-        2012 je začel veljati ZUPJS – takrat so bile nove zaposlitve (SA63b)

-        Od 2012 je bil ZUJF – niso smeli zaposlovati na novo (SA65)

 

1.2.2.5         Kadrovski načrti

-        S kadrovskimi načrti – seznanili še prejšnjo ministrico (DG129)

1.2.2.6         Druženje, povezanost zaposlenih

-        Nekaj časa nazaj so se več družile zaposlene (SČ203)

 

1.2.3         Nekdanji CSD

-         Pred reorg. – vsaka enota je malo po svoje delovala (organizacijsko – kdaj so imeli malico, uradne ure, tudi tukaj so se razlikovali) (DF5)

-         Prihaja iz nekdanjega CSD, kjer DC za otroke in mladostnike niso imeli (DF74)

-         Pred reorg. – se je kakšen manjši CSD kar dosti ukvarjal s kakšno zadevo in ni imel zunanjih sogovornikov, pomočnikov (DF86)

-         Pred reorg. – ta nekdanji CSD ni imel kadrovske službe (SE283)

-         Ona je na tem nekdanjem CSD (sedaj enoti) 10 let in v tem času se je spremenilo zelo veliko zadev (večinoma na boljše) (DD306)

-         Pred reorg. – so bili CSD v tem okolju organizirani po koordinacijah (DA24)

-          

1.2.3.1         V preteklosti

-        V preteklosti – CSD so bili precej drugačni (SB58)

-        V preteklosti – so bili najprej organi socialnega skrbstva (SB59)

-        V preteklosti – so se iz organov socialnega skrbstva naredili CSD (SB60)

-        V preteklosti – so že bile reorg. CSD, ko se je oblikovalo 62 CSD (SB61)

-        Ko je on prišel na CSD jih je le nekaj delalo na DSP, ostali so delali soc. delo (SC157)

-        V 80-ih letih so bili procesi demokratizacije (takrat je on začel delati – takrat se je sistem rahljal, je šlo na boljše) (SC220)

-        Ko je on v socialo prišel – se je razpravljalo o programih (SC222)

-        Ob začetku Slovenije – se je veliko programov razvilo (SC223)

-        Ob začetku Slovenije – so strokovne teme bile aktualne, dopuščene, marsikaj se je delalo (različni programi, zavodi) (SC224)

-        90. leta – so bile strokovne teme v razmahu (SC225)

-        25 let nazaj je stroka bila pomembna tema (SC228)

-        Ta CSD je imel v preteklosti preko javnih del zaposlenih 16 ljudi, ki so delali pomoč na domu (tega več sedaj nimajo in ne delajo) (SC246)

-        V preteklosti je bilo več avtonomije dir. (SA480)

-        V preteklosti – na več načinov so lahko pridobivali denar (SA481a)

-        V preteklosti – več je bilo programov (SA481b)

-        V preteklosti – zaposlene so lahko tudi popoldne delale v okviru programov in nekaj več zaslužile in to tudi delale v prostorih CSD (SA482)

-        Od ustanovitve CSD do leta 2004 je CSD odločal o stikih (DD27)

-        Na CSD je bilo veliko stisk strok. del., ker so se morali odločati kako bodo potekali stiki med otrokom in starši (očetom in mamo) – to so delali s predpostavko koristi otroka (DD28)

-        V preteklosti so bili še v nekdanjih, starih prostorih, imeli so temne pisarne, po trije so sedeli v pisarnah, prostori niso bili v redu (ne za njih, ne za uporab.) (DD307)

 

1.2.3.2         Organizacijska struktura

-         Enote tega novega CSD so spadale v regijo, kjer jih je bilo okvirno 8 nekdanjih CSD-jev (DG54)

-         Pred reorg. – je bilo 62 CSD (SE62)

-         Oni so imeli oblikovano org. strukturo po področjih (so imeli referat varstva odraslih, mladostnikov, družina, pravno varstvo – tako delitev so imeli pred reorg.) (DE255)

-         Na drugi enoti so imeli drugačno org. strukturo (ena delavka je delala na ZUPJS in na skrbništvu npr.) (DE257)

-         Sedaj je bilo na nivoju Slovenije 62 CSD (DČ3)

-         Sedaj je bilo 62 CSD (DD8)

-         Pred reorg. so bili nekdanji CSD samostojni (sedaj so pod večjim CSD) (SG33)

-         V preteklosti CSD so imeli različne organizacije CSD (SG174)

 

1.2.4         Aktivi

-        Pred reorg. – do takrat niso imeli kot regija svojih predstavnikov v vseh aktivih na SCSD (DC157)

-        Pred reorg. – so že bili aktivi na SCSD (DC160)

-        Pred reorg. – so bili aktivi na SCSD na drugačni ravni organizirani (DC161)

-        Pred reorg. – področje mladostnikov – so imeli svoj aktiv (kateri so bili skupaj) (SB66)

-        Aktivi – so nastali in bili spontani (v preteklosti), da so se ljudje povezovali med sabo in sodelovali (SB429)

-        Aktivi – za mladostnike – je najstarejši (SB431)

-        Aktivi – v preteklosti so bili malo razpuščeni (SB434)

-        Aktivi – so delali (so se zmenili kdo bo kaj vodil) (SB435)

-        Pred reorg. – aktivi – koordinatorke za preprečevanje nasilja – so jih imele bolj pogosto (SB445)

-        Pred reorg. – aktivi – koordinatorke za preprečevanje nasilja – so se veliko zadev tam pogovorile (SB447)

-        Pred reorg. – aktivi – je bila samoiniciativnost (SB449)

-        Pred reorg. – aktivi – so se oni med seboj dobili in ene zadeve pomenili (SB450)

-        Pred reorg. – aktivi – če so imeli kakšno vprašanje, so ga naslovili na druge (SCSD, druge…), da so dobili kakšne informacije (ali so jih povabili, da so prišli) (SB451)

-        Pred reorg. – aktivi – to je bilo del službe (SB452)

-        Pred reorg. – aktivi – tako pogosti tudi niso bili (SB455)

-        Pred reorg. – aktivi – so bili tako oblikovani, da niso zaposleni v preveč oddaljene kraje potovali nanje (SB456)

-        Aktivi – je bilo že do sedaj organizirano, a tako dosti neformalno (pred reorg.) (SA246)

-        Preden se je zgodila reorg. se je ustanovil aktiv ISCSD2 (za ZUPJS in ZSvarPre) – oni so delali načrt, kako naj bi služba ZUPJS delala (koliko naj bi bilo zaposlenih itd.) (SA272)

 

1.2.5         MDDSZ

-        V preteklosti – je bilo MDDSZ kot mentorstvo zaposlenim na CSD (so bili ljudje tam, ki so vedeli in ko nisi znal, si jih lahko poklical in so ti tudi povedali) (SB156)

-        Ima tudi sama izkušnjo z MDDSZ v daljni preteklosti, da so ji bili kot mentorstvo – da jih je poklicala, vprašala in so ji znali odgovoriti (cca. 10 – 15 let nazaj) (SB158)

-        MDDSZ – v preteklosti je bilo malo včasih skregano, da so oni pritožbeni organ in da bi bili lahko tudi kot mentorji zaposlenim na CSD (SB161)

-        Pred reorg. – je bilo težko nadzorovati 63 CSD (so rabili v vsak svet zavoda dati 4 predstavnike) (SC126)

-        Pred reorg. – za MDDSZ je bilo naporno nadzorovati 63 CSD (so procedure trajale, jim je uhajalo iz rok) (SC127)

 

1.2.5.1         Zakonodaja

-        Družinski zakonik – je že sprejet (DB140)

-        Proces reorg. – sprememba ZSV je bila 2017 (SB22)

 

1.2.6         Komuniciranje, informiranje

-        Pred reorg. – leta 2012 – takrat se ji je tudi zdelo, da se zelo veliko govori o področju ZUPJS (SE250)

-        Pred reorg. – leta 2012 – takrat, ko je ona delala na področju ZUPJS – je imela občutek, da se veliko govori o tem področju, a da je to prav (SE252)

 

1.2.7         Nasilje

-        Pred reorg. – so bili zaposleni dosti preveč tolerantni do nasilja uporab. nad zaposlenimi (niso klicali policije veliko – iz vidika soc. dela, razumeti ljudi, ki so v stiskah) (SF116)

 

1.2.8         Prostori

-        Novi prostori za regijski CSD – marca 2018 so iz CSD lastnikom njihovih novih prostorov (DUTB) že povedali, da bi najemali te prostore (DC52)

 

1.2.9         Svet zavoda

-        Svet zavoda – v preteklosti so vedno rabili poslušati argumente, se dokazovati – za vodjo CSD (ali ima potrebne kvalifikacije, ali se spozna) (SC48)

 

1.2.10   Uporabniki

-        Včasih so lahko preživeli s pokojninami (10 let nazaj so lahko zmogli) (SČ26)

 

1.2.11   Sodelovanje z drugimi organizacijami

1.2.11.1    Šole

-        Ko so oni hodili v šolo, je bilo prof. zelo mar, da so naredili šole, so se zelo angažirali (DA155)

 

1.3         Proces reorganizacije

-        Sedaj je šele 1 mesec od reorg. (DF2)

-        Na CSD se sedaj zelo veliko stvari dogaja (DF22)

-        O reorg. – se je vedno govorilo, kot o nekaj dobrem, kar bo prišlo (in sedaj je res prišla) (DF109)

-        Reorganizacija CSD – je zelo aktualna tematika (SF1)

-        Obljubljeno je bilo, da naj bi imeli več časa za ljudi (SF4)

-        Ministrica je poudarjala, da želi doseči lažjo komunikacijo navzdol (DC3)

-        Proces reorg. – zadeve so se dogajale (SB3)

-        Reorg. – dir. so jo morali izpeljati (SB4)

-        Prezgodaj je videti točno kaj je reorg. prinesla (SB50)

-        Reorg. – jo morajo najprej sprejeti, da se je sploh zgodila (SB52)

-        Reorg. – je nastajala dlje časa (SB74)

-        Reorg. – je bil proces, ki je trajal (SB76)

-        Sedaj (februarja 2019) še poteka reorg. (SE30)

-        Reorg. še kar poteka (SE35)

-        Na CSD so prihajale nove naloge (SC132)

-        CSD – obljubljali so nov kader (SC133)

-        Neke omejitve so dali pri novih pogodbah – da je prerazporeditev na druge enote samo začasno (SC152)

-        Mariborska vodja oddelka za mladostnike ni več vodja, ker je bila kritična do reorg. (SC202)

-        Reorg. – bili so zelo aktivni nekdanji dir. CSD (DE34)

-        Oni so sedaj velik del reorg. že izpeljali (DE301)

-        Sedaj se je šele začela reorg. – to je nek proces (DČ29)

-        Reorg.  je proces (DČ224)

-        Ona se je veselila te reorg. (DČ247)

-        Ta reorg. – je tudi učna življ. situacija – veliko se naučijo iz tega in tako rastejo (DČ250)

-        Oni pišejo zgodovino socialnega dela (nekdo čez 50, 100 let bo bral kako so oni delali) (DČ349)

-        Oni so bili pred leti že predvideni kot pilot reorg. (DČ351)

-        Možno je, da bodo različne izkušnje iz različnih CSD (SA1)

-        Ne more reči, da je slabo zamišljeno (in ne ve kam bo šlo) (SA56)

-        Reorg. – ni tako slabo zastavljeno (SA66)

-        Sama reorg. CSD se dogaja sedaj, ta trenutek (od 1. 10. 2018 naprej) (DD19)

-        Do sedaj so bile priprave za reorg. (DD20)

-        Sedaj poteka reorg. (DD21)

-        Dir. so morali tedensko poročati kaj so naredili in kaj ne (DD97)

-        Morali so zaključevati zadeve, ki so bile še odprte na CSD (iskali so prostore, pripravljali akte, strok. del. zaključiti zadeve, če se je dalo – predvsem ZUPJS, ureditev poslovnih funkcij, postopkov) (DD103)

-        Morali so urediti zadeve za v sodni register CSD (DD104)

-        Novembra, decembra 2017 so se začeli intenzivneje z reorg. ukvarjati (DA22)

-        Reorg. – rekli so, da bo slonela na treh stebrih (org. struktura, soc. aktivacija in inf. izračun) (DA32)

-        Vse kar so spreminjali – je 16 dir. soustvarjalo (imeli so delovne skupine in ves čas so bili prisotni iz MDDSZ) (DA33)

-        Sedaj so se že malo prilagodili na reorg. (SG29)

-        En nekdanji CSD je dal pobudo za izboljšanje delovanj CSD povezano z reorg. v obliki dopisa in ga je poslal na različne nekdanje CSD – in le-ti so se začeli odzivati s pismi podpore dopisu (SG108)

-        Nihče ni rekel, da reorg. ni potrebna (SG111)

-        Reorg. je bila potrebna (SG112)

 

1.3.1         Spremembe

-        Z reorg. – spremembe so se zgodile (SB8)

-        Reorg. – je sprememba (SB51)

-        Ljudje smo tako narejeni, da najprej rabimo čas, da sploh sprejmemo spremembo (SB115)

-        V nadaljevanju spremembe počasi sprejmemo, se navadimo (SB120)

-        Reorg. – vsi se še navajajo na to, na nekaj novega, tudi na čisto banalne zadeve (ime CSD, enote) (SE41)

-        Ves čas so ene spremembe (SE647)

-        Ona se veseli vseh sprememb (DČ246)

-        Sedaj se jim dogajajo velike spremembe (DA230)

 

1.3.2         Sindikati

-        Sindikat – dosegli so, da so nove pogodbe malo drugačne, kot bi bile brez sindikatov (SC149)

-        Mogoče je kakšna zasluga sindikata – glede podpisovanj novih pogodb (SC151)

-        Zavzel je stališče, da je treba v celotnem procesu reorg. sodelovati s sindikati (DE38)

-        Predsednico sindikata je vključil v proces reorg. – je sodelovala pri pripravi pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in za ostale pravilnike (DE39)

-        Preds. sindikata – vključena je bila tudi v delovno skupino na MDDSZ (DE40)

-        Sindikati in MDDSZ – MDDSZ so se ustrašili, ko je bila napovedana stavka (ker so milijarde, ki se finančno obračajo) (SA295)

-        Srečali so se tudi s predstavniki vseh reprezentativnih sindikatov (DA196)

 

1.3.3         Glas stroke

-        Glas stroke za reorg. so dali s podpisi vodje ustanov, kot so FSD, SCSD, DSDDS – podpisi so (SC3)

-        V dopisu glasa stroke – piše, da je predlog reorg. konceptualno usklajen (SC7)

-        Dopis glasa stroke – načrt reorg. naj bi se jim zdel sprejemljiv in smiseln (SC9)

-        Dopis glasa stroke – MDDSZ je zadostovalo, da so se sklicevali na stroko (SC10)

-        Sklicevali naj bi se na podpise stroke – dopis – da podpirajo reorg. (SC16)

-        Presenetljivo dosti je bilo podpore iz nekdanjih CSD, da so se združili glede tega kako si oni sami želijo, da bi se zgodila ta reorg. (SG114)

 

1.3.4         Koordinatorji

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – pri prvem poskusu, da naj jih ne bi bilo več zraven v ZSV, ob sprejetju ZPND – so se policisti postavili za njih (SB19)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – pred reorg. so bile regijske, sedaj niso več (SB29)

-        Pred reorg. – je bilo 12 koordinatorjev nasilja v družini (SB30)

-        Ni vseh 16 CSD bilo pokritih z vsemi koordinatorji (DA37)

 

1.3.5         Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije

-        DSDDS – odstopila je predsednica, po tem, ko je podpisala za takšno reorg. CSD (SC4)

-        DSDDS se je sedaj malo bolj aktiviralo za izboljševanje delovanj CSD (SA197)

-        Ona vse kar je delala za izboljševanje delovanj CSD – dela, je delala preko DSDDS (da se je tako zakamuflirala kako v DSDDS gledajo glede tega) (SA286)

-        Kar so preko DSDDS dali v javnost – so mediji zagrabili samo to, da bodo ljudje brez odločb (to se je dejansko zgodilo) (SA289)

 

1.3.6         Posveti

-        Imeli so posvet na FSD glede reorg. (prišli so iz DSDDS, MDDSZ, SCSD) (SG25)

-        Organiziran je bil posvet glede reorg. (skupaj s FSD, MDDSZ, sindikati) (SG109)

 

1.4         MDDSZ, Državni zbor, politika, Vlada, ministrstva

-        MDDSZ je imelo za nalogo uskladiti sistemizacijo (DC78)

-        MDDSZ je imelo za nalogo pripraviti osnutek pogodbe o zaposlitvi (DC79)

-        Sedaj bo seja na odboru v DZ – kaj je glede zamud vlog (SC142)

-        Reorg. je izpeljala prejšnja ministrica Kopač (SC180)

-        Ministrica Kopač – ja namestila Naceta Kovača, odslovila prej enega drugega Dominkoša (kasneje tudi Naceta odslovili) (SC181)

-        Ministrica Kopač – namestila je Štefana Lepoša (kasneje odslovili) (SC182)

-        Na MDDSZ – dali so Tanjo Amon (ko je šla na porodniško, naj bi jo zahrbtno odslovili) (SC183)

-        V fazi priprave reorg. so dali strokovnjake na MDDSZ, a jih kasneje odslovili (SC185)

-        Politične elite hočejo imeti ta sistem CSD (SC188)

-        Politične opcije so zainteresirane za ta hierarhični sistem CSD (SC290)

-        Na koncu je vlada potrdila takšne sklepe o ustanovitvi, kot jih je (DE124)

-        MDDSZ – je moralo nekatere pogodbe narediti za CSD (DD100)

-        Z nekaterimi ministrstvi je bilo treba določene zadeve uskladiti (DD115)

-        Da so lahko sploh začeli delovati, so se bolj povezali z MDDSZ (DA9)

-        Bolj so se povezali z MDDSZ (DA11)

 

1.4.1         Sodelovanje s podjetjem Pristop

-        Projektna skupina na MDDSZ – oni so dobili delegirano nalogo iz strani MDDSZ izpeljati reorg. (DD94)

-        Obstaja poročilo od družbe Pristop glede reorg. (DD95)

-        Usmerjanje dir. je bilo iz strani MDDSZ koordinirano tudi v okviru družbe Pristop (DD96)

-        Pristop – določili so mejnik, datum, do kdaj je bilo treba nekaj narediti (pogodbe za zagonska sredstva ipd.) (DD98)

-        Pristop – neke naloge je moralo MDDSZ narediti, neke projektna skupina MDDSZ in nekatere v. d. dir. (DD99)

-        Pristop – imeli so plan kaj je treba delati (ureditev delovnih pogojev, pogodb) (DD101)

-        Družba Pristop – je bilo zelo veliko nekih opravil za opravljati, koordinirati (DD310)

-        Družba Pristop – njih so spraševali kaj bi oni rabili za proces reorg. – in ona je povedala, da rabi tabelo, kjer bodo notri datumi in kjer bo označeno, če bi kaj prekoračili – in so jim to naredili (DD311)

 

1.5         Slogan reorganizacije

-         ''Na teren, bližje k ljudem'' (DG44)

-         Slogan v medijih – ''Na teren, bližje k ljudem'' (SČ17)

-         Geslo reorg. – Na teren, bližje k ljudem (DC384)

-         Slogan – na teren, bližje k ljudem (DČ28)

-         V medijih so govorili soc. delo bližje ljudem (SD28a)

-         Njej je moto na teren, bližje k ljudem zelo blizu (DA148)

-         Reorg. – slogan Na teren, bližje k ljudem (SG3)

-         Obljubljeno je bilo s sloganom, da bodo šli na teren, bližje k ljudem (SG38)

-          

1.6         Finance

-        4 milijone € je šlo za reorg. (SČ152)

-        Veliko denarja je šlo za reorg. (SČ154)

-        Ta reorg. je terjala kar velik finančni zalogaj za proračun in MDDSZ (DD206)

 

1.7         Vodenje CSD

-        Sedaj se pojavlja, da je na CSD vedno več pravnikov vodij CSD (SF402)

-        Na vodstvene funkcije CSD prodirajo pravniki (SF410)

-        Pravniki prodirajo na vodstvene funkcije CSD tudi zato, ker se strokovnjaki strok. dela na CSD umikajo (SF441)

 

1.8         Informativni izračun

-        Avtomatični izpis odločb – vodja tega projekta se je zamenjala (DC285)

-        Bilo je glasovanje v DZ ali se prestavi inf. izračun ali ne (SA183)

 

1.9         Zaposleni

-        Kadrovsko področje – je izjemno živo (DE58)

 

2          BS – BREZ SPREMEMB

2.1         Delovanje CSD

-         CSD – imajo informacije glede njihovih potreb dela (vidijo kaj se dogaja na terenu) (DG165)

-         CSD imajo največ podatkov od vseh institucij v Sloveniji (imajo res vpogled v vse, tudi finančno stanje) (SF306)

-         V Sloveniji so CSD še vedno neka glavna institucija socialnega dela (SE621)

-         Že pred reorg. je bila oblast v rokah MDDSZ (SC125)

-         CSD je javni zavod (SC275)

-         NPSV je izdelan do leta 2020 (DČ26)

-         Pomembno je, da človek dobi občutek varnosti, ko pride na CSD (DČ53)

-         CSD – so bili skozi leta valilnica novih programov in storitev (DČ264)

-         CSD pokriva področje družine in področje sociale (SA73)

-         CSD je edina institucija na katero lahko prideš kadarkoli, s čimerkoli (samo rečeš, da si v stiski in da se nimaš z nikomer za pogovoriti – lahko greš na CSD) (SA151)

-         CSD spada pod MDDSZ (SA405)

-         Na CSD je edina stalnica, ki je, so spremembe (DD22)

-         CSD morajo biti dostopni ljudem (DD208)

-         Če dodeliš na CSD kader, moraš zagotoviti tudi prostor (DD211)

-         Kadri in finance – to je osnovno, da lahko sploh delajo (DD275a)

-         CSD – so javni sektor (DA88)

-         CSD – so na nek način tudi upravni organ (SG131)

-          

2.1.1         Delo

-        Z reorg. – zaposleni – imajo iste delovne naloge (DF21)

-        CSD – lahko delajo do tam do kjer imajo pooblastila, možnosti (DF147)

-        Kjer so nevladne org. – mogoče malo olajšajo delo CSD (SF278)

-        Z reorg. – interventna služba je enaka (zaenkrat) (SB176)

-        Z reorg. – za njo je delo isto (SB579)

-        Z reorg. – ne vidi razlike glede izvajanja njenega dela (SB584)

-        Na CSD – delajo z ljudmi (SE54)

-        Delo na CSD – je toliko dela, kolikor si ga naložiš (SE330)

-        Delo na CSD – ona bi težko rekla, da na njihovi enoti kdo ne dela ali, da bi delal občutno manj, kot ostali (SE333)

-        Na CSD – ne smejo zaupnih podatkov dajati (SC219)

-        Za čiščenje WC – ni pristojen CSD (DE213)

-        Ne morejo pretentati ustavnih pravic (DE224)

-        Če gre oseba v dom – da bi se prodalo stanovanje in da bi oskrbo iz tega plačevali – a ne morejo tega kar tako narediti, morajo biti previdni (DE226)

-        Vsako okolje ima specifike, ki vpliva na njihovo delo CSD (DČ46)

-        Na CSD rabijo spremljati specifike okolja, da se pravilno odzivajo, razvijajo (DČ47)

-        Moramo biti senzibilni, da prepoznamo, kaj človek rabi – ker ljudje so različni, različne zadeve jim ustrezajo (DČ48)

-        Vsako projektno delo zahteva dnevno aktivnost (raziskovanje nečesa novega, se ves čas učiš) (DČ119)

-        Delo z ljudmi je živa stvar (morajo ves čas nekaj dodajati, spreminjati) (DČ168)

-        Eni primeri, ki niso vsakodnevni, zahtevajo več angažmaja, širši pristop (DČ255)

-        Oni so vinorodni okoliš – in je to v njihovem okolju specifika, v njihovo okolje je vpeto to vino (tu vsi živijo v tem, imajo festivale iz tega, so tudi občinski veljaki tam, meščani, na dogodkih je to prisotno) (DČ308)

-        Vodstvo in strok. del. se morajo odzivati stalno na spremembe – v lokalnem okolju in na zakonodajnem področju (DD23)

-        Avto za na teren – mora brezhibno delovati (DD79)

-        Na CSD – je akcija, kakšne zadeve je treba takoj narediti (DD241)

-        Oni so dolžni imeti uradne ure v ponedeljek, sredo in petek (SD139)

-        Če gredo v ovadbo do uporab. – potem mora ona iti na sodišče (SD197)

-        Delo je sedaj isto kot prej (SD211a)

-        Kot delo samo na CSD terja več kot 3 leta, da vse ugotoviš kako delati, ker je res veliko (SD264)

-        Večina študentov – želi delati z otroci in mladostniki (ker so sami študentje še zelo mladi ljudje in jim je verjetno ta skupina prebivalstva najbližje) (DA109)

-        Veliko področij je na CSD (DA110)

-        Nihče jim ne onemogoča, da gredo na teren s svojim avtom (zaposleni lahko dobijo potni nalog) (DA180)

-        Njihovi avtomobili so cele dneve zunaj, na uradne in neuradne dneve (DA181)

-        Veliko zadev se dela na CSD – od visokega strok. dela, do menjave plenic (DA252)

-        Na CSD – delajo res vse (DA258)

-        S to reorg. – ni bilo sprememb na strok. področju (SG34)

 

2.1.1.1         Strokovno delo

-        Ko pride oseba, se z njo pogovori in si zapisuje pogovor na roke na papir (SE123)

-        V praksi so problemi večplastni – on se mora veliko učiti (SC80)

-        Dejansko življenje – milijon faktorjev pride v poštev, v proces (SC84)

-        V praksi – ves čas rabiš analizirati (SC87)

-        Dvakrat na teden dežurajo zaposleni (SC139)

-        Oni so v preteklosti rekli, da je njihova potreba krizni center za mlade (SC165)

-        V preteklosti – so se zmenili za konkretne korake in čez 3 mesece je bil krizni center za mlade ustanovljen (tega ni več sedaj) (SC166)

-        On pove v nekaterih primerih, da CSD nima pristojnosti (da naj gredo uporab. k odvetniku, če pa mislijo, da je oškodovanje, pa da gredo na policijo) (DE211)

-        Velikokrat vidijo pri nasilju v družinah – da ima vsak svojo resnico (oni tako doživljajo) (DE280)

-        On je večkrat imel robčke, da so se mu storilci, ki so dobili ukrep prepovedi približevanja, vsuli v solze (DE283)

-        On se nikoli ni postavljal na nobeno stran (DE284)

-        Spoznal je, da je dejansko to resnica storilca, kot mu jo je govoril v strokovnih sodelovanjih (DE285)

-        So dobili inf., ko je deklica v kriznem centru povedala, da so bile zadeve glede spolne zlorabe (DE314)

-        Primeri – obravnavajo preko javnih pooblastil ali storitev (DČ9)

-        Rabiš pristop pri sodelovanju, delu z uporab., ki vključuje različne poglede, različno kadrovsko strukturo (DČ11)

-        Rabijo najprej spoznati življenjsko okolje posameznika (iti na teren, spoznati kako oni živijo – ne morejo delati to iz pisarn, morajo biti prisotni tam v okolju, kjer ljudje živijo) (DČ14)

-        Oni želijo oblikovati pomoč totalno prilagojeno uporab. (da za vsakega naredijo nek načrt pomoči) (DČ15)

-        Zaupni odnos z uporab. je proces (DČ52)

-        Oni lahko dostikrat od ljudi pričakujejo – kako, da si ljudje ne najdejo službe (če so že dlje časa na DSP) (DČ89)

-        Na področju skrbništva, rejništva – nimajo koordinatorja (DČ169)

-        Področje sociale – večinoma prejemki (OD, nadomestilo za invalidnost, vinjete, povračila – bolj upravni postopki) (SA74)

-        Področje družine – so ukrepi, storitve, ki jih CSD nudi (SA76)

-        Varstvo, skrbništvo odraslih, institucionalno varstvo – s tem se CSD tudi ukvarja (SA79)

-        Zaposleni dobijo podatek na podlagi katerega gredo v družino (ne gredo kar tako sami od sebe po terenu) (SA89)

-        Nekatere družine rabijo podporo, da se naučijo boljših načinov za bolj učinkovito življenje (SA231)

-        Toliko, kot je uporab., toliko je načinov strok. dela (SA266)

-        Sedaj so CSD odločali o nujnih ukrepih (DD25)

-        CSD – izvajajo soc. varstvene storitve (DD150)

-        Treba je razmejiti CSD in terapije (DD151)

-        Pričakovanje do CSD je, da bo imel tim različnih profilov, kjer bo lahko vsak iz različnega profila prispeval k tej sestavljanki – poročilu o družini, mladostniku, otroku in da bo to dobro poročilo (DD160)

-        Od CSD pričakujejo zelo kvalitetna poročila – da bo kvalitetno predstavila te uporab. (da bo iz različnih profilov pogledano in da bodo različni profili povedali različne zadeve o istem uporab.) (DD161)

-        Oni delajo timsko (DD162)

-        Na CSD imaš vso paleto vsega dela (DD188)

-        Področja starševskega varstva – tam vidiš srečne uporab., ob rojstvu otroka (mame, očete) (DD229)

-        Pri njih nimajo posebej dodeljenega delavca za delo z Romi – vsak strok. del. sodeluje z njimi na svojem področju (DD299)

-        Ljudje naj bi imeli dogovore sami s seboj (ki smo jih enkrat naredili, se zaobljubili sami sebi, čeprav smo to lahko vmes že pozabili, podzavestno pa naj bi bili v nas, delovali) (SD304)

-        Od CSD se pričakuje, do so izvedenci za njihovo stroko (DA123)

-        Njim ni težko iti na teren (DA150a)

-        Velikokrat gredo na teren (DA150b)

-        Ko si na terenu in je za rešiti zadeva – prej ali slej moraš iti do dir. in reči kako je treba zadevo urediti (DA272)

-        CSD – obiskujejo tudi ljudi v bolnici, ker nimajo nikogar (DA273)

-        Treba je ogromno osebnega angažmaja in razumevanja, da lahko hkrati obedve vlogi združuješ (nadzorno in strokovno sodelovalno) (SG73)

-        Dvojna vloga – moraš res združevati ogromno moči do samo presoje, da lahko to združuješ (SG77)

-        Kdaj so kakšne primere, uporab. tudi podedovali iz drugih centrov (SG241)

-        Če gre za hudo nasilje – je treba otroka zaščititi (SG250)

 

2.1.1.1.1         Upravni postopki

-        Sedaj vse kar so dobili v hišo, so vodili z upravnim postopkom (SA106)

-        Upravni postopki – morajo zbirati dokumentacijo in potem se odločiš (SA115)

 

2.1.1.1.2         Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo

-        Obstaja katalog pooblastil in nalog kaj naj bi delali strok. del. (SA204)

-        V katalogu – so št. koliko naj bi bilo glede na določeno št. prebivalcev strok. del. in storitev (npr. ena oseba PSP na 50.000 prebivalcev) (SA205)

-        Biblija CSD je katalog javnih pooblastil in nalog – tu piše kaj so minimumi, ki jih mora strok. del. narediti (SA268)

-        Katalog – nekje boš malo več naredil in nekje malo manj (SA269)

 

2.1.1.1.3         Zapisovanje

-        So že bili obrazci za zapisovanje zadev na CSD (SE96)

-        Za vsako zadevo, ki jo naredijo, je treba napisati UZ (SE131)

-        Njej ni problem napisati zapisov pogovorov z uporab., če ima čas (SE138)

-        Eni so zelo vešči v zapisovanju (DČ235)

-        Zapisovanje – to je zelo pomembno (DČ236)

 

2.1.1.1.4         Strokovni svet

-        Strok. svet – težje primere pregleda več strok. del. in se ugotovi ali rabi sedeti 15 ljudi, ali se določi ožji tim, ki bi to konkretno strok. pregledal (da se določi npr. 4 zaposlene, da vsebinsko pogledajo) (SA450)

-        Strok. svet – nasilje, varstvo ogroženih otrok, ločitve (to se pogosto tam izpostavi) (SA451)

 

2.1.1.1.5         ZUPJS

-        Pri ZUPJS – polovica pravic je ostala na enoti (SČ10)

-        IDSP pomeni, da ljudje rabijo sedaj to pomoč (danes, jutri) (SČ74)

-        Vloge – se še vedno pobirajo na enotah (upor. kličejo na enote in tam postavljajo vprašanja) (DF40)

-        Kjer je bil najbolj potreben individualen pristop na področju ZUPJS (pri IDSP) – je bilo že pred reorg. (kjer ima oseba večje izzive, stiske; je že pred reorg. bila dobra kvaliteta soc. dela) (SF27)

-        Strok. delavka na področju ZUPJS – delajo strok. delavke različnih profilov, izobrazb – po 69. členu ZSV (DC125)

-        Na področju ZUPJS – so nekatere zaposlene, ki so bile leta 2012 prenešene iz občin (DC126)

-        Na področju ZUPJS je 70 % letnih pravic (večina) (DC219)

-        Na področju ZUPJS je 30 % DSP, VD (DC220)

-        Obrazci za DSP – so že poenoteni na CSD (SE100)

-        Po reorg. – ona ve, da zelo veliko zaposlenih na CSD (ki so sedaj tudi na drugih področjih) zna delati ZUPJS (SE262)

-        Področje ZUPJS – je enotna vloga za vse pravice (SE273)

-        ZUPJS, ZSVarPre – 2 zakona (SE538)

-        Čas za odločanje o vlogah je 2 meseca (SC270)

-        O mešanih in mesečnih pravicah se še vedno odloča na enotah CSD (DSP, IDSP) (DE172)

-        Včasih uporab. pozabijo podaljšati soc. pomoč in so zaposlene jezne, da to pozabi, ker ima samo to za narediti (DČ87)

-        Pri DSP je možnost aktivnostnega dodatka (DČ91)

-        2012 je začel veljati ZUPJS (SA63a)

-        Pri DSP je treba vse pogledati, tam moraš imeti čim več vpogleda (SA544)

-        Na tem območju nimajo nekih velikih zaostankov (rešujejo večinoma kar vse v roku, niso še presegli dvomesečnega roka) (DD128)

-        Strok. del. delajo tudi na ZUPJS – sprejemajo vloge, se pogovarjajo z uporab. in o vlogah odločajo (DD157)

-        IDSP – pri enem konkretnem primeru je odobrila zelo visok znesek (SD96)

-        IDSP – šla je tudi na teren, ker nič ni vedela o neki konkretni družini (SD97)

-        IDSP – v eni družini presegajo cenzus za 20 € (SD98)

-        Nekateri uporab., ki so jim dodelili denarno pomoč, pridejo na CSD in rečejo zakaj so jim dali samo toliko denarja (SD99)

-        MDDSZ 2 x na mesec vzame podatke in nakaže denar ljudem, uporab. (SD121)

-        Ko se pravica izteka, morajo uporab. v naslednjem mesecu to podaljšati (ni avtomatično) (SD122)

-        ZUPJS – delajo po črkah abecede po priimkih (SD253)

-        Letne pravice – to niso pravice do socialnih transferjev, to so pravice, ki so splošne (imajo jih tudi ljudje, ki nimajo nekega tako zelo slabega ekonomskega stanja) (SG18)

 

2.1.1.1.5.1         ISCSD (informacijski sistem CSD)

-        V ISCSD2 sistem vpiše podatke in čaka, da pridejo podatki iz drugih sistemov (SD11)

-        V ISCSD2 so vsi podatki (SD12)

-        Po ZSV in po ZUPJS je oblikovan, deluje ISCSD2 (SD13)

-        ZUPJS – ISCSD – to je inf. sist., ki ga v Evropi ne poznajo (tako velikega, obširnega, zahtevnega, ki združuje toliko baz podatkov) (DA209)

-        ISCSD – deluje od 2012, ko je bil narejen (z uvedbo ZUPJS) (DA210)

-        ISCSD – so od leta 2012 naprej 3, 4 leta ta program nadgrajevali, urejali (DA211)

-        ISCSD – je tako kompleksen, da bi vse institucije v Sloveniji želele ta program imeti (DA212)

-        ISCSD – brez tega ne moreš delati na ZUPJS (DA214)

 

2.1.1.1.6         Programi

-        Občine – jih zelo podpirajo (DG144)

-        Namenjeni so ranljivim skupinam (prebivalcev, uporabnikov) (DG146)

-        Na ta način so na terenu (pri uporabnikih, v družinah, z otroki) (DG155)

-        Imajo dnevne centre za otroke in mladostnike (DG156)

-        Vključeni so tudi otroci, ki so iz družin s katerimi CSD že sodeluje (DG158)

-        DC za otroke in mladostnike – če greš otroka iskati na dom, če izvajaš to na terenu, potem delujejo (DF75)

-        Na tem CSD imajo program za mlade (SC56)

-        Oni imajo program za mlade (imajo tabore, delavnice, tedenska srečanja) (SC294)

-        Študent, ki pride sem, ima prakso in se ukvarja z mladostniki (SC296)

-        V tem okolju imajo zelo veliko dodatnih programov (DČ96)

-        Oni imajo tudi programe za Rome (DČ97)

-        Program za starejše – CSD je glavni prijavitelj, imajo pa tudi partnerje (dom starejših, druge) (DČ115)

-        Oni imajo štiri še dodatne programe (DD281)

-        Programi – imajo programe za starejše (DA54)

-        Krizni center – nameščajo otroke, ki so iz ogroženih okolij (otroci, ''pozabljeni od vseh'', vzgojno nemočni starši) (DA159)

-        Oni imajo dva programa za otroke – krizni center in dnevni center (razvijajo prostovoljstvo in z njimi hodijo po šolah, imajo različne aktivnosti) (DA162)

-        Oni imajo dnevni delovni ter. center za odrasle, ki imajo težave v duševnem zdravju (to so razvili na CSD, imajo tudi stanovanjsko skupino) (DA291)

-         

2.1.1.1.7         Storitve

-        Država – rabi poskrbeti za vsakega posameznika in družino – duševno, psihosocialno podporo za blagostanje in da rabi biti to brezplačno – in to so storitve po ZSV (SA227)

-        Storitve – pomoč družini za dom, osebna pomoč, PSP (SG197)

 

2.1.1.1.7.1         Na domu

-        Soc. delo na domu – v Sloveniji na različnih CSD so enaki programi (drugače se imenujejo) (DF254)

-        Oni že veliko let hodijo v družine (DA309)

 

2.1.1.1.7.1.1         Pomoč družini na domu

-        Velik evropski projekt za nadgradnjo pomoči na domu, ki so ga dobili – je dvoletni (DČ99)

-        Integrirana oskrba v tej občini – projekt, ki so ga dobili (gre za ogromna sredstva, preko MZ) (DČ100)

-        Pomoč na domu – oskrbovalke so dnevno na terenu (DČ201)

-        Starejši – če ne želijo iti v dom starejših, prihaja iz CSD tudi strok. del. k njej domov za socialno oskrbo (patronažna za zdr. oskrbo) (SA362)

 

2.1.1.1.7.1.2         Pomoč družini za dom

-        Pomoč družini za dom – ena izmed storitev – en strok. del. in en laični delavec (nekdo, ki je malo usposobljen, da pomaga prerazporejati družinska opravila, učne pomoči doma v družini ipd.) (SA230)

-        Pomoč družini za dom – to lahko izvajajo tisti, ki imajo 5 let delovnih izkušenj (ne rabi neka druga specifična znanja) (SA518)

-        Pomoč družini za dom je edina takšna storitev, ki je preventivno delo, kjer lahko prideš v družino in delaš z družino in narediš načrt pomoči družini in na koncu evalvacijo (SA520)

-        Pomoč družini za dom – šele tekom tega procesa, če vidiš, da družina nečesa ne bi zmogla, takrat se šele gre v ukrepe (SA521)

-        Pomoč družini za dom – je soc. delo z družino v pravem pomenu besede – soustvarjanje pomoči (SG199)

 

2.1.1.1.7.2         Prva socialna pomoč

-        Z menjavo delovnega področja – sedaj ko dela PSP – uporab. so nenapovedani (SE133)

-        PSP – so ljudje, ki pridejo prvič na CSD v stiski, težavah (SE134)

-        PSP – ne more vedeti koliko jih bo prišlo (2 ali 10, danes jih je bilo 6) (SE135)

-        PSP – vsak mora biti sprejet, s kakršnokoli stisko, izzivom pride (SA93)

-        PSP – tudi skrb za konje (mož od uporab. ne skrbi zanje) (SA94)

-        PSP – zakaj ima ena gospa doma umazano in zakaj CSD ni prišel očistiti tja (SA95)

-        PSP – na CSD lahko pride kdorkoli s čimerkoli (SA228)

-        PSP – ko nekdo pride in pove kakšno težavo ima (npr. v odnosu s partnerjem) (DD152)

-        PSP – ko pride človek prvič, raziščeš kaj je problem (SG198)

 

2.1.1.1.7.3         Osebna pomoč

-        Osebna pomoč – ima več različnih načinov dela (10 srečanj, zaporednih, lahko se ponovi, imaš namen, evalvacijo) (SA229)

-        Osebna pomoč – urejanje, vodenje, svetovanje (SG202a)

-        Osebna pomoč – namenjeno posamezniku, ki se vključi v neko svetovanje ali nekdo, ki je že pod skrbništvom in rabi urejanje (da zanj dela soc. delavka) (SG202b)

 

2.1.1.1.8         Skrbništva

-        Skrbništvo – vesela je, da je teh otrok malo (SB406)

-        Skrbništvo – so tudi otroci pri tem delu (se tudi najdejo) (SB407)

-        Skrbništvo – njena sodelavka gre zadnjega v mesecu na banko po pokojnino od uporab. – da potem zanjo plača račune, davke (SA333)

-        Skrbništvo – otroci sprejemajo skrbništvo za svoje starše (SA338)

-        Skrbništvo – CSD vodi postopke (SA340)

-        Skrbništvo – CSD izbere skrbnika, osebo, ki bo to delala (SA341)

-        Skrbništvo – CSD se lahko odloči, da bo sam to počel (SA342)

-        Skrbništvo – če CSD ne bo imel predloga za skrbnika, bo sodišče imenovalo CSD za skrbnika oz. delavca CSD (SA343)

-        Skrbništvo – je kazenska in materialna odgovornost (osebno in kot organizacija) (SA344)

-        Skrbništvo – lahko je povezano tudi z veliko denarja (SA351)

-        Skrbništvo – to ni socialno delo, to je precej pravno (SA354)

-        S tem, ko se osebi postavi skrbnika, se ji odvzame določene osebnostne pravice (odvzem poslovne sposobnosti) (SA359)

 

2.1.1.1.9         Interventna služba

-        Na CSD izven poslovnega časa je vedno ena strok. delavka dežurna (DC268)

-        Interventna služba – sedaj je običajno tako, da ena strok. delavka dežura en teden (izven poslovnega časa) (DC269)

-        Interventna služba – je prav, da imajo to tudi pokrito (SB190)

-        Interventna služba – ona je šla v preteklosti zato v to delo, da si je lahko plačala izobraževanje (SB197)

-        Interventna služba – aktivne ure – ko to dela (na terenu, na telefonu, pogovor s policisti, uporabnikom, zapisovanje) (SB207)

-        Interventna služba – je v rednem delu enaka (SB235)

-        Interventna služba – zahteva kar nekaj časa, dela (SB253)

-        Interventno delo – tudi njo je bilo strah na začetku, ko je to delala (DČ63)

-        Interventno delo – delajo samo starejše delavke večinoma sedaj (DČ65)

 

2.1.1.1.10      Neverjetna leta

-        Neverjetna leta – to so pilotno izvajali na 5 CSD v Sloveniji – namenjeno je bilo staršem otrok do 8. leta, kjer so bile že neke težave vidne (DD269)

 

2.1.1.1.10.1      Home coaching

-        Home coaching – šole za starše (ta CSD že izvaja – v okviru Neverjetnih let) (DF172)

-        Home coaching – šole za starše – kako sodelovati z otroci (od 2. do 6. leta) (DF174)

-        Home coaching – izhaja iz programa Neverjetna leta (je iz Norveške, ki ta program tudi izvajajo) (DF198)

-        Neverjetna leta – nekateri starši hodijo v šolo za starše in imajo tudi svetovanje v obliki neposrednega konkretnega dela (nekateri starši rabijo več pomoči) (DF200)

-        Home coaching – je iz Norveške (iz Neverjetnih let) (DF252)

 

2.1.1.1.11      Področje odvisnosti

-        Razvijali so strok. socialno skupinsko delo z odvisniki (v preteklosti) (DČ332)

-        Skupinsko socialno delo z odvisniki – so se zelo povezali z njimi, da je nekdo naredil tudi nekaj več (da je šel kdo v kakšno komuno, so šli na izlete – so imeli to izkušnjo, ko niso bili zadeti skupaj) (DČ334)

-        To, da je bil nekdo vključen v skupinsko soc. delo z odvisniki – to jim je veliko dalo, da so se tudi normalizirali (DČ335)

-        Oni so tudi razširili skupino soc. dela z odvisniki v druge kraje (DČ336)

 

2.1.1.1.12      Varstvo otrok in družine

-        Knjiga Stiska je lahko izziv (Žorž) – je zelo dobra glede tega kako voditi razgovore z otrokom (SB563)

-        Na njenem prejšnjem področju dela (družina) – nekateri uporab., zadeve so bile tudi nenapovedane (SE132)

-        Dokazi za odvzem otroka – rabijo podkrepljene dokaze, indice, informacije (DE196)

-        Odvzem otroka – to je hud poseg v družino (DE198)

-        Včasih rabijo na CSD tudi zaščititi otroka (SG94)

 

2.1.1.1.13      Posvojitve, rejništva

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – dokler otrok tja ne pride, ne vejo kako bo (še oni ne vejo) (SB382)

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – vsak otrok ti čisto spremeni življenje (tudi, če ga rodiš) (SB383)

 

2.1.1.2         Programi javnih del

-        Oni imajo zelo bogate programe javnih del (imajo 12 javnih delavcev – jih zaposlijo za eno leto, na različnih področjih – z zasvojenimi, brezdomci, Romi) (DČ92)

-        Oni so edinstveni pri programih javnih del – tu rabiš občino pridobiti, da občina financira (področje Romov, dolgotrajne duševne stiske, skrbništva, zasvojenosti) (DČ101)

-        Javni delavci poleg dela v skupini, obiskujejo ljudi tudi na domu (individualno in skupinsko delo) (DČ104)

 

2.1.1.3         Tajništvo

-         Knjiženje dokumentov – poteka v tajništvu (dela tajnica) (SČ70)

-        Tajnice – morajo vsako pošto, ki pride na enoto, poknjižiti, odpreti, vse kar zaposleni napišejo, je treba odpremiti, vsi tel. klici, ki pridejo na enoto, gredo preko nje, ureja delovne ure prisotnosti zaposlenih (SE155)

-        Tajnica – mora vedeti ves čas kje je kdo (kdo je na terenu, kdo ni), kdo ima razgovor, kdo ga nima (SE156)

-        Tajnica – arhivira vse spise (SE157)

-        Tajnica – vse maile, ki pridejo na mail enote, jih mora razposlati (SE159)

-        Tajnica – vso pošto mora knjižiti na pravega strok. delavca, v pravi spis (SE160)

 

2.1.1.4         Računovodstvo

-        Na tem CSD so imeli 2 nekdanja centra, ki sta imela  zaposleno računovodkinjo (DE99)

-        Na tem CSD so imeli 2 nekdanja centra, ki so imeli zunanjega izvajalca za računovodstvo (DE100)

-        On zagovarja, da ima računovodjo ob sebi (lažje skomuniciraš, rabiš rač. službo tukaj) (DE101)

 

2.1.1.5         Računalniški, tehnični del

-        Državni organi – imajo varen elektronski predal in jim v tej obliki pošiljajo (DG88)

-        Računalniška podpora – včasih tajnica potem to ureja malo (DČ216)

-        Imajo en sistem za tehnično podporo (računalniški) (SA538)

-        Večina zaposlenih ima vsak svoj računalnik (DA207)

-        Programsko opremo in inf. sistem – to se vsak nauči (DA265)

 

2.1.2         Zaposleni

-        Za večino zaposlenih na večino področjih ni bistvenih sprememb (v tej fazi še ne) (DB156)

-        Z reorg. – njena funkcija se ni spremenila (SB78)

-        V njihovem poslu je treba paziti na obraz (ugled) (SB618)

-        Verjetno je v vseh poslih treba paziti na obraz (ugled) (SB619)

-        Kakšne ljudi zunaj kroga njenega dela zanima njeno delo, a so zelo redki (da bi jih kaj tako zares zanimalo kako to gre, kako ljudje delujejo ipd.) (SB901)

-        Tajnica – naj bi ji šlo kar dobro (glede na vse) (SE170)

-        Intervjuvanka je načeloma optimističen človek (SE194)

-        Dostikrat kdo kaj prinese sladkega (in imajo v sejni sobi) (SE382)

-        Ena sodelavka je šla v penzijo (SE496)

-        Vodja enote – mora ravno tako, kot drugi zaposleni, usklajevati svoje delovne obveznosti (SE558)

-        S kadri – je dosti dela (različne pogodbe – določen, nedoločen čas, krajši del. čas) (DE56)

-        Probajo porazporediti delavce na delovna mesta, kjer najbolje znajo (DE263)

-        Na razgovorih – veliko ljudi želi delati z mladimi (DE264)

-        V sociali naj bi delale takšne osebe, ki naj bi imele svoje težave tudi in je v sociali priložnost za osebnostno rast (DE272)

-        Na CSD naj bi zaposleni pristali zaradi neurejenih družinskih razmer (ki jih takrat ne prepoznavaš) (DE273)

-        On, če ne bi bil dir., bi bil sindikalist (DE335)

-        Pomembno je koliko sam rad opravljaš delo, ki ga opravljaš (DČ318)

-        Rad moraš to delati (DČ323)

-        To delo smo si soc. del. izbrali (kot naš klic) (DČ326)

-        Strok. del. mislijo, da so glas stroke (SA193)

-        V socialo naj bi šli vsi, ki naj bi imeli nek manko v sociali in naj bi želeli to izboljšati (nekaj kar naj se nas bi osebno tičalo) (SA459)

-        Njen moto je – kar me ne ubije, me krepi (DD199)

-        Zaposleni na CSD imajo čut za odgovornost in so pripadni organizaciji (želijo, da se to izpelje in premosti) (DD217)

-        Ona je v timu med starejšimi (čeprav ni toliko stara) (SD209)

 

2.1.2.1         Zaposlitve, delovna mesta

-        Do sedaj še ni bilo odpuščanj (SČ157)

-        Z reorg. – vsi zaposleni na tej enoti so ostali v isti zasedbi (SF60)

-        Proces reorg. – govorilo se je, da nobeden ne bo odpuščen (SB21)

-        Z reorg. – nobeno delovno mesto se ni spremenilo (razveze, skrbništvo, rejništvo) (SB39)

-        Sedaj še ni bilo odpuščanj zaposlenih (SC113)

-        Reorg. – dogovorili so se, da ne bodo imeli kadrovskih menjav (da ne bodo rušili obstoječih kolektivov) (DE35)

-        Nobeden ni dal odpovedi (SA10)

 

2.1.2.2         Pogodbe o zaposlitvi

-        Ona ima v pogodbi o zaposlitvi napisano, da ne sme blatiti delodajalca direktno (SA284)

-        Pogodbe zaposlenih – skozi leta je bilo veliko sprememb (DA201)

 

2.1.2.3         Vrste zaposlitev

-        Nekatere delavke – delajo cel delovni čas (SČ15)

-        Nekatere delavke – delajo polovični delovni čas (SČ16)

-        On ne bi delal z mladimi (DE266)

-        Nikoli ni maral delati storitev (DE282)

-        Pri njih se včasih zgodi, da imajo kakšne strok. del. več področij dela (DČ162)

-        Strok. del. – delajo tudi več področij hkrati (SA206)

-        Ona je delala v preteklosti za polovični delovni čas eno obdobje (SA347)

-        Zaposleni gredo z veseljem na ZUPJS – ker je drugačno delo (ni toliko pritiskov, kot mogoče na kakšnem drugem področju) (SA500)

-        Ona ima tu službo za nedoločen čas (SD250)

 

2.1.2.3.1         Strokovni delavci

-         Za strokovne delavce in sodelavce ni sprememb (DG15)

-         Ohranili delovna mesta (DG16)

-         Ohranili plačo (DG17)

-         Ohranili pravice (DG18)

-         Ohranili dolžnosti (DG19)

-         Delo strok. del. – se ne bo spremenilo (DG35)

-         Področje družine – ni sprememb (SČ2)

-         Iz vidika dela – zadeve ostajajo enako na njunih področjih (družine in ZUPJS) (SČ7)

-         Z reorg. – njeno področje dela se ni zamenjalo (SE9)

-         Z reorg. – bila je ena redkih na CSD, ki se ji ob reorg. ni spremenilo področje dela ali se kaj dodalo ali odvzelo njenemu področju (SE23)

-         Z reorg. – zaposleni so ostali strok. del. (in je vseeno na katerem CSD so) (SE585)

-         Njemu se konkretno še nič ni tako zelo spremenilo (SC230)

 

2.1.2.3.2         Javni delavci

-        Javni delavci – za njih so to nepozabne izkušnje, nekaj pridobijo (DČ94)

-        Oni imajo javne delavce, ki izvajajo laično pomoč (DČ102)

-        Javni delavci – delajo pod vodstvom strok. del. (DČ105)

-        Javni delavci – vstopajo v najbolj intimen prostor. uporab. (DA251)

 

2.1.2.4         Profili

-        Nimajo toliko dela na področju razgovorov z otroci, da bi imeli psihologa na vsakem CSD (DC38)

-        69. člen ZSV določa profile, ki lahko delajo v soc. varstvu (soc. del., pedagogi, sociologi, pravniki, biopsihologi, teologi) (DE160)

-        Psiholog lahko tudi dela na različnih področjih (DE164)

-        Soc. pedagogi – zelo cenjen profil v sociali (DE189)

-        Hiperprotektivno vedenje drugih nekaterih poklicev (npr. zdravstvo, sociala, psihologi) (DE202)

-        Na CSD so različni profili zaposlenih (DČ7)

-        Ona je sociologinja (DČ50)

-        Nekateri večji CSD imajo vzdrževalca, hišnika, informatika (to so tisti največji) (DD82)

-        ZSV – na ta področja se lahko zaposluje marsikatere profile strokovnjakov (SG116)

 

2.1.2.4.1         Pravniki

-        Pravniki – je zelo dobro, da so na CSD (DF215)

-        Pravnik – niso jih nikoli učili empatičnosti (tako je kot reče zakon in pika) (DE188)

-        Pravniki želijo imeti dosje, kjer lahko črpajo relevantne informacije, kjer bo njihova odločb stala (DE194)

-        Pravniki – povejo – ustavna pravica, da vsak lahko dela s svojim premoženjem kar želi, kar mu ustava dovoljuje, mora biti zagotovljeno, zajamčeno (DE201)

-        Pravniki so natančni pri zakonodaji (DE225)

-        Pravnik – kamorkoli ga postaviš, funkcionira, imajo suverenost (DČ190)

-        Pravnik – reče katere zakone ima in da po njih dela (SG232)

 

2.1.2.5         Število zaposlenih

-        Subvencije najemnine za mestno občino – so dobili nek delež zaposlenih (SF269)

-        Na CSD je okrog 1400 zaposlenih (DC303)

-        Na tej enoti so dosti majhen kolektiv (SE398)

-        Oni imajo 17 javnih delavcev (DČ106)

-        Na tej enoti je majhen kolektiv, tu se je imela možnost povezati (tu se lahko z vsemi) (SA257)

-        Oni imajo zaposlenih okrog 26 oseb (po pogodbi MDDSZ) (DD171)

-        Oni imajo okrog 5 zaposlenih na PND (soc. var. storitev financirana iz strani občine) (DD172)

-        Okvirno 4 imajo zaposlene v programu javnih del (DD173)

-        Okvirno 1 zaposlena – v programu za sodelovanje z Romi (DD174)

-        Kdaj se zgodijo tudi nove zaposlitve (DD185)

-        Ona, ki konkretno dela, ve koliko ljudi rabijo za podelati delo (ne tisti, ki tega ne delajo in ne na podlagi številk, ki niso prave in so zastarele) (SD234)

-        Zaposlenih na vseh CSD je približno 1400 ljudi (DA206)

-        Na CSD Mariboru naj bi imeli okrog 40 javnih delavcev – to govori koliko kadra rabijo (DA248)

-        Prostovoljci – imajo jih veliko (DA281a)

 

2.1.2.6         Vodstvene funkcije

-        Vodje CSD – svet odloča o njihovi izvolitvi (SF453)

-        Vodje CSD so bolj ali manj ostali isti (SB292)

-        Na večjih enotah imajo vodjo enega dela CSD (npr. tisti, ki delajo na družini – je nekdo vodja družine) (SE551)

 

2.1.2.6.1       Direktor

-        Dir. – bdi tudi nad financami (DB44)

-        Dir. je na tem delovnem mestu dir. 9. leto (DC316)

-        Javni zavod – predvideva, da direktorja izbere svet zavoda (ki ga oni še nimajo) (SC276)

-        Niso vsi dir. pravniki (DE53)

-        Na tem CSD je bil vedno dir. pravnik (ko pa ni bil, pa je bil upravni organizator – gre v ZUP-ovske zadeve, kadrovske zadeve) (DE55)

-        On je relativno mlad dir. in relativno kratek čas na poziciji (DE96)

 

2.1.2.7         Izobrazba, znanja, usposabljanja

-        Ona kot sociologinja je imela tekom njenega izobraževanja – le predmet socialne politike (tako so jih različne spoznavali) (DC409)

-        Ona kot sociologinja je imela tekom njenega izobraževanja – sociologijo družine, sociologijo religije (DC410)

-        Ona je FDV-jevka (DC411)

-        Kot sociologinja, če se primerja z ostalimi sodelavci, je ohranila širši pogled (DC413)

-        Sociologi so na sredi med socialnimi delavci in pravniki, ki najdejo srednjo pot (se seznanijo s primerom, vejo kako ga je treba strokovno peljati in kako ga tudi zakonodajno pravilno peljati) (DC417)

-        Državna uprava – moraš imeti papir, kar moraš imeti narejeno (za delo) (SB652)

-        Alkoholizem – to je bil njen začetek v delo – je njena diplomska (SB844)

-        Ona je imela dobre učitelje za delo (SB975)

-        Rabiš 5 let delati delo na CSD, da si kompetenten (usposabljanje) (SC81)

-        Z leti – se ti naberejo znanja pri delu (SC88)

-        Zakonsko je urejeno, da bi morali imeti supervizijo (SC124)

-        On je izpraševalec na strok. izpitih za področje soc. varstva (DE159)

-        Tudi pravniki ne znajo vsega (DE184)

-        On prihaja iz druge struje in so mu oddaljeni koncepti opolnomočenja ipd. (gleda bolj tako, da ljudje sami naredijo napake) (DE270)

-        Na CSD naj bi lahko zelo osebnostno napredoval (DE274)

-        On je veliko osebnostnih razsvetljen dobil na CSD (DE275)

-        Verjetno ni tako nesposoben mediator (če je kot dir. uspešen) (DE342)

-        Sedaj moraš imeti za delo na CSD strok. izpit – ta izpit gredo lahko delati samo specifični ljudje (SA100)

-        Pošto znajo odpirati (SA19)

-        Strok. del. na CSD imajo strok. izpit narejen (SA130)

-        Mlajše generacije zaposlenih na CSD – se bolj zavedajo svojih pravic (SA313)

-        Naredila je usposabljanje za zakonitega zastopnika za mladostnike (SA348)

-        Strok. del. – so visoko usposobljeni (visokošolska izobrazba) (SA407)

-        Pogoj, da svoje delo dobro opravlja, je to, da ima fakulteto, ZUP in strok. izpit iz soc. varstva – to je minimalni standard za izvajanje soc. dela (SA412)

-        Na CSD rabiš imeti še strok. izpit in ZUP (SD149)

-        Na CSD – rabiš nekaj časa, da prideš notri v katerokoli delo (da pridobiš izkušnje) (SD150)

-        Za delo je zahtevano ogromno znanja (SD152b)

-        Zaposleni na CSD – si soočen s srečanjem samega sebe v ogledalu – za osebnostno rast (SD239)

 

2.1.2.8         Izobraževanja, podpora

-        Izobraževanja – pred reorg. – preferiranje, da gredo mlajše (SČ119)

-        Prijava na izobraževanje – dir. preveri, če lahko finančno odobri (DB45)

-        Z reorg. – CSD se niso med seboj poenotili glede internega prenosa znanja med zaposlenimi (DC179)

-        Podpora strok. del. za izobraževanja ni odvisna od reorg. (DC180)

-        Z reorg. – bodo z istim obsegom, tempom napotovali zaposlene na izobraževanja (DC183)

-        Reorg. – jim ni prinesla sprememb glede izobraževanj (DC184)

-        Izobraževanja – ko prideš na CSD, vidiš vse (vidiš kako deluje, diha) (SB153)

-        Izobraževanja – CSD je križišče vsega glede sociale (SB154)

-        V preteklosti – je zelo čutila, da še nekaj rabi glede izobraževanj (SB325)

-        10 dni v letu se moraš izobraževati (s 140 € se ne da) (SC216)

-        Vpisal se je tudi na usposabljanje za mediacijo (DE269)

-        Je več različnih načinov izobraževanj (ne le seminarji) (DČ282)

-        Ena soc. del. izvaja seminarje na SCSD za 20 € (le da se pokrijejo stroški njenega prevoza, tak seminar bi bil drugače 80 – 120 €) (SA421)

-        Za pridobivanje točk in napredovanje rabiš hoditi na izobraževanja (SA485)

 

2.1.2.8.1         Aktivi

-        Aktivi so ostali isti (tudi na področju družine) (SČ162)

-        Niso jim še ukinili enega aktiva (SC254)

 

2.1.2.8.2         Javni delavci

-        Javni delavci – jim nudijo podporo kako delati (DČ93)

-        Javni delavci – vsak program ima svojega mentorja zanje (DČ95)

-        Oni imajo 4 mentorje za javne delavce (DČ107)

 

2.1.2.8.3         Supervizije, intervizije

-        Z reorg. – supervizije, intervizije – ostajajo enako naprej (se z reorg. ne spremeni) (DC186)

-        Že po zakonu morajo omogočati strok. delavcem supervizije (DC187)

-        On se je bil kot pripravnik pripravljen na prvi superviziji skregati z dr. psihologije, s supervizorjem (DE276)

-        Supervizija – smo edini, ki naj bi jo imeli uzakonjeno (SA467)

-        Supervizija – omejitev je okvirno 9 oseb (SA468)

 

2.1.2.9         Plača, plačila

-        ZUJF – je določal ukrep, da delavec, ki npr. aprila napreduje, se uvrsti v višji plačni razred, a plačo bo dobil šele prvi mesec v naslednjem letu (država je privarčevala 7 mesecev) (DE135)

-        ZUJF – ta ukrep velja še letos (DE136)

-        Kolegi so napredovali, niso pa mogli še dobiti izplačil (DE137)

 

2.1.2.9.1         Interventna služba

-        Interventna služba – je v redu, da jim plačajo (SB195)

-        Interventna služba – je finančno stimulirano (jim plačajo) (SB193)

-        Interventna služba – dobijo posebej plačano (stalno pripravljenost in aktivne ure) (SB206)

-        Interventna služba – če ni nobenega dela, dobi plačano stalno pripravljenost (SB208)

-        Interventno delo – dobijo delavke posebej plačano (DČ58)

 

2.1.2.10      Menjave delovnih mest

-        Ni na tej enoti zamenjala dve različni delovni mesti (področje varstva otrok in družine in koordinatorka za preprečevanje nasilja) (SB613)

-        Pred reorg. – leta 2012 – takrat je ona tudi delala zadeve na področju ZUPJS in je bila bolj v tem (SE251)

-        Ona je zamenjala področje (SE525)

-        Po nekaj letih dela na nekem področju – rabiš zamenjavo (moraš preklopiti, delati nekaj drugega) (DD200)

-        V preteklosti je želela premestitev (iz področja družine – spolne zlorabe, nasilja) na drugo delovno mesto, ker je bilo preveč (SD80)

-        Pri menjavi področij – rabijo se veliko na novo učiti, vso zakonodajo preštudirati (SD166)

-        Počasi bi želela zamenjati službo (SD262)

-        Ne ve, kaj bi drugega delala (kot to, kar dela sedaj – če bi menjala službo) (SD263)

 

2.1.2.10.1      Med različnimi organizacijami

-        Ob menjavi nekdanjega delovnega mesta na CSD – se ni odločila potem, da bi šla delati v vrtec (SB269)

-        Če se ona odloči, da gre sedaj delati v šolo, na sodišče – znanje, ki ga ima, ga bo vzela s sabo (SB927)

-        Če se ona odloči, da gre sedaj delati v šolo, na sodišče – res je, da je tam drugačno delo (SB928)

-        Nekateri gredo ven iz CSD v svoje s. p. (SA462)

-        Nekateri gredo ven iz CSD, a ostanejo v sociali ali v kakšnih aktivih – da delujejo za izboljšanje delovanj sociale (SA463)

 

2.1.2.11      Uspešnost, odgovornost

-        CSD – zadeve za uspešnost so, da imaš vse v rokih, da imaš zadeve, spise urejene (SB322)

-        Kot dir. je relativno uspešen (DE341)

-        Strok. del. – je odgovoren socialnemu inšpektorju (pomembno je, da znaš dobro strokovno utemeljiti svoje odločitve) (SA243)

-         

 

2.1.2.11.1      Napredovanja

-        Za napredovanja – so pogoji (pridobivanje točk) (SA486)

-        Napredovanja – plačilni razredi se višajo (opravljaš pa isto delo) (SA495)

-        Napredovanja – vsi lahko pridejo samo do določene plače (SA496)

 

2.1.2.12      Spoznavanje, druženje, povezanost

-        Pomoč na domu – njim ni všeč piknik varianta, se rade uredijo in da je bolj svečano – spoznavanje, druženje (DČ202)

-        Socialke imajo rade piknik varianto spoznavanja, druženja (DČ203)

-        Na tej enoti so vseeno povezani in navzven so tudi glasni (in gredo drugim enotam v nos) (SA259b)

 

2.1.3         Sodelovanje z drugimi organizacijami, drugimi

-        Tudi org., za katere CSD predlagajo ljudi za v projekte, imajo same komisije glede sodelovanj z uporab. (SF304)

-        Neverjetna leta – na Norveškem je že zelo implementiran v sistem (imajo vrtce, šole na ta način) (DF250)

-        Tudi drugje, na drugih institucijah marsikdo doživi, da se jim naloži več dela, ker naredijo več (SB762)

-        Pri nekaterih je prepričanje, da je družina najboljša za otroka (SB959)

-        Pravo – je regulacija samovolje oblasti (ena od definicij) (SC28)

-        Pomembno je mreženje med različnimi institucijami (DČ113)

-        Za izvajalce programov med različnimi institucijami – je dobro, da se tudi oni tako med sabo povežejo (DČ112)

-        Bili so tudi v dvoletnem Norveškem projektu (DČ114)

-        Soc. del. nismo samo na CSD (smo tudi v šolstvu, zdravstvu itd.) (SA279)

-        Obstaja strukturni boj med psihoterapevti in psihiatri (SA402)

-        Na CSD delajo tudi ocene ogroženosti uporab. (soc. del., policija, zdravstvo sodelujejo) (DD164)

-        Tudi zdravniki, sodniki imajo za enega človeka nekaj minut časa (SD64)

-        Potekajo sveti, strokovni sveti (na MDDSZ, SCSD) (SG100)

-         

 

2.1.3.1         Policija

-        Policija – vsak dan objavlja koliko so imeli intervencij ponoči (DC357)

-        Če policiste vprašaš, so tudi oni nezadovoljni z njihovo urejenostjo strukture organizacije (SB126)

-        Policija – so ena hiša/organizacija (SB128)

-        Policija – bolj poenotijo znanje (SB129)

-        Policija – znajo bolje poslati nekoga za določeno zadevo in imajo bolj odprte možnosti izbire kdo bo opravil katero delo, nalogo (SB130)

-        Policija – imajo boljše možnosti prerazporeditve kadrov (za kakšno delo, nalogo, če rabijo več policistov na enem koncu – jih vzamejo, kjer jih imajo in jih tja pošljejo – npr. hišne preiskave) (SB131)

-        Policija – imajo večji bazen ljudi (SB132)

-        Policija – bolj skrbijo za izobraževanja (in da imajo tudi ljudi za to – ki zbirajo znanje in ga probajo deliti) (SB133)

-        Policija – imajo administracijo, ki uredi beleženje (SB139)

-        Policija – poskrbijo za zaposlene z znanjem (SB162)

-        Policija – poskrbijo, da zbirajo nekje znanja (SB163)

-        Policija – ko česa oni ne vejo, vejo koga lahko pokličejo (da jim dajo navodila kaj naj naredijo) (SB164)

-        Policija – imajo tudi neke vrste koordinatorjev za določena področja, ki se ob primeru vključijo (npr. za področje sodelovanj z Romi, medkulturnem področju, za mladostnike, nasilje, druge) (SB165)

-        Policija – se ve koga moraš vprašati za določeno zadevo (SB166)

-        Policija – oni imajo tudi predloge za izboljšanje delovanja policije (SB167)

-        Policija – oni tudi niso vedno zadovoljni z delovanjem policije (SB168)

-        Policija – bolj skrbijo za znanja, izobraževanja in da se to deli (SB169)

-        Policija – zapisovanje – napišejo in potem vnesejo v bazo (SB171)

-        Policija – pri njih gre vse glede zapisovanj preko dežurnega policista (SB174)

-        Policija – imajo vse zapise v računalniku (SB175)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – policisti so dobro poznali svoj del (SB537)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – policisti so jo našli, če je bila pogrešana (SB540)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – ko so jo policisti našli (če je bila pogrešana), so rekli staršem kje je in da naj gredo po njo (SB541)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – sedaj so dogovorjeni, da policisti grejo po punco v naselje (tudi oni je ne smejo na silo odvleči, probajo vse narediti, da jo dobijo na policijsko postajo) (SB546)

-        Policija – primer – policisti so vse naredili tako, kot je prav (SB549)

-        Policija – v enem primeru so se zelo potrudili, so veliko naredili (SB552)

-        Policija – imajo drugačne pristope kot oni na CSD (oni niso vse po prstih in prijazno) (SB562)

 

 

2.1.3.2         Politika

-        Parlament, ko sprejme zakon – podpiše ga predsednik (je malo čudno to postavljeno, če on tega ne sprejme) (SC172)

-        Politiki – vse vejo glede stanja na CSD (brala je transkripte sej) (SA184)

-        Politiki – imajo točne, konkretne podatke – točno vejo zakaj ne sprejeti inf. izračuna (imajo iste podatke, kot bi jim strok. del. povedal) (SA185)

-        Strok. del. od zgoraj obvladuje politika (in tega nobeden noče sprejemati – v smislu zakonov) (SA194)

-        Če vodiš vlado, rabiš skrbeti za socialno politiko (soc. varnost, duševno zdravje ljudi, stanovanja, družinska politika) (SA209)

-        MZ – so naredili resolucijo o duševnem zdravju, jo plasirali na MF in bo veliko programov iz tega (SA210)

-        Obstaja resolucija socialne in družinske politike (SA211)

 

2.1.3.2.1         MDDSZ

-        MDDSZ – so pritožbeni organ (SB160)

-        MDDSZ – razume CSD, da gre za veliko kadrovsko podhranjenost (DE106)

-        Kar so dali nekateri aktivi kot predlog za reorg. – MDDSZ ni upoštevalo (SA273)

-        Stalno so v pogovorih z MDDSZ glede kadrov (DD178)

-        MDDSZ – vsako leto sproti jim povedo kako je glede dozaposlovanj (DD181)

-        Do konca marca jim iz MDDSZ posredujejo izhodišča za pripravo finančnih in kadrovskih načrtov za tekoče leto (DD184)

-        Vsako leto dajo seznam potreb opreme na MDDSZ kaj potrebujejo (DA216)

 

2.1.3.2.1.1         Inšpekcijski nadzor

-        Inšpekcijski nadzor – so tudi nenapovedani (ona je do sedaj imela samo nenapovedane) (SE176)

-        Inšpekcijski nadzor – dobiš mail, pošto do kdaj je treba poslati na inšpekcijo kateri spis s poročilom (SE177)

-        Inšpekcijski nadzor – k njej osebno niso nikoli še prišli (ona nima te izkušnje) (SE178)

-        Inšpekcijski nadzor – ve, da so tudi osebno prihajali do drugih zaposlenih (SE179)

-        Socialni inšpektor – ne nadzira razmer za delo (SE180)

-        Socialni inšpektor – nadzira samo kaj rabijo zaposleni imeti narejeno (SE181)

-        Socialni inšpektor – misli, da ni njegovo delo, da bi on nadziral razmere za delo (SE182)

 

2.1.3.2.1.2         Inšpekcija za delo

-        Inšpekcija za delo – misli, da je to bolj njihovo delo, da bi oni nadzirali razmere za delo (SE183)

 

2.1.3.3       Zdravstvo

-        Zdravstvo – oni imajo strok. dir. (tudi zdr. dom – imaš dir. in strok. dir.) (SC163)

-        Tudi zdravniki delajo vse v timih (DČ259)

-        Pri njih, v njihovem kraju, imajo metadonski center – za preprečevanja odvisnosti (DČ327)

-        Že v preteklosti (leta 1991) so razmišljale kako ponujati socialno pomoč pri temu metadonskem centru (DČ328)

-        One so začutile na sebi kako so jih obravnavali v metadonskem centru – ne dovolj dober odnos do njih, ne dovolj prijazni (niso vedeli, da so one soc. delavke) (DČ329)

-        Ko so v metadonskem centru izvedeli, da so oni soc. delavke – so spremenili odnos do njih (bili bolj prijazni) (DČ330)

-        Metadonski center – naredili so tako, da preden dobijo metadon, da rabijo priti uporab. na skupino k tem soc. del. (in so kar hodili) (DČ331)

-        Zdravstvo – ima veliko ponudb, storitev (SA214)

-        Zakon o dolgotrajni oskrbi – naj bi bil osnovan na nekem dodatnem socialnem prispevku in iz tega vidika naj bi bilo zagotovljenih več storitev ljudem (SA403)

-        Zdravnike – se rabi (SD75)

-        Zdravniki naj bi imeli eno zadevo, da varnostnik priteče, če so kakšne težave z uporab. (SD198)

-        Zdravniki – tudi oni imajo dosti dela (DA257)

-        Zdravnik, kirurg – oni imajo svojo stroko in po tem delajo (ni nekih vprašajev glede stroke – fakulteta jih nauči delati in to delajo) (SG82)

-        Zdravniki bi, če bi jim naložili neko nalogo za katero ne bi bili usposobljeni, bi presegalo njihove kompetence, zagotovo rekli, da ne morejo in da ne bodo to delali (SG124)

 

2.1.3.4       Sodišča

-        Prepoved stikov je stvar sodišča (sodišče odloči, daje otroku stike, ne CSD – ki da le mnenje) (DF131)

-        Prepoved stikov – dostikrat sodišče odloči drugače, kot da CSD mnenje (DF132)

-        Sodišče pogleda najprej postopek (ne presoja še vsebinsko) (DC141)

-        Področje spolne zlorabe – sodstvo bo imelo Hišo za otroke (imajo projekt, ko probajo to hišo postaviti, kjer naj bi bila celostna obravnava zlorabljenih otrok – iz ene skandinavske države so to prinesli) (SB845)

-        Sodniki se pripravljajo že 1 leto za nov DZ (SC99)

-        Odkar je bil DZ sprejet – se sodniki izobražujejo (SA352)

-        Skrbništvo – sedaj ne bo več odvzemanja poslovne sposobnosti, ampak se bo samo postavljalo skrbnika (npr. samo za premoženjske zadeve, oseba se lahko še sama odloča, če bo šla v dom ali ne) (SA356)

-        Odvzem poslovne sposobnosti – to se sedaj prenaša na skrbništvo (da bo za vsak primer sodnik posebej pogledal – za kateri del) (SA360)

-        Sodišča – imajo izobraževanje za sodnike, podporo (SA430)

-        Sodišča – izvajajo izobraževanje za DZ (SA431)

-        Od leta 2004 naprej je odločalo sodišče – je sodišče oddalo sodbo komu se otrok zaupa (in to traja še sedaj) (DD32)

 

2.1.3.5         Nevladne organizacije

-        Dobro je, da so nevladne org., ki vodijo delo z nasilneži, družinami (SF284)

-        Nevladne org. – imajo še vseeno mogoče malo več časa (kot CSD) (SF286)

-        Anita Ogulin – projekt Botrstvo, projekt Veriga dobrih ljudi – so super projekti (SF301)

-        Palčica – lahko dobi veliko donacij, ker ima majčkene otroke (tako naj bi to šlo) (SB888)

-        Planina – ko imajo lahko malo manj prijazne otroke – težje dobijo kakšen denar iz donacij (oni sicer mogoče ja, ker so se dobro spromovirali) (SB889)

-        CSD – se lahko poveže tudi z nevladnimi org. za sodelovanje (DČ265)

-        Tu imajo manj nevladnih org., kot v nekaterih drugih krajih (DČ290)

-        Bolj individualno lahko delaš na nevladnih org. (DD187)

 

2.1.3.6         Novinarji, mediji

-         Oddaje od Avdiča, ko zbirajo denar za ljudi (hude zgodbe) – razume, da je to marketinška poteza, da na ta način dobiš denar (SB894)

-         Oddaje od Avdiča, ko zbirajo denar za ljudi (hude zgodbe) – potem so ti ljudje sicer dobili denar (SB896)

-        Če bi prišle vse medijske hiše zaradi njihovih strok. odločitev – ne bi ona odgovarjala, ker ni ona vodja (SE444)

-        Ona je sodelovala tudi z eno novinarko za eno zadevo (DČ266)

-        Mediji – delujejo po principu kaj je javno dobro, širši interes javnosti (SA288)

-        Interes medijev – naj ne bi bili strok. del., ki jih je premalo, da bi opravili vso svoje delo, ampak interes javnosti (SA290)

 

2.1.3.7         Občinami, lokalnim okoljem, skupnostmi

-        CSD – včasih občine sodelujejo z njimi (DF193)

-        Sodelovanje na lokalnih nivojih z občinami, z lokalnim okoljem je bilo vpeljano na teh nekdanjih CSD že prej dobro – tu ostane enako (ni za centralizirati, spreminjati) (DC168)

-        Področje starih – občina na tem njihovem območju je dobro uredila prevoze (jih lahko naročiš, so prostovoljci, občina je dala avto, je zelo dober program) (SB883)

-        Njihove lokalne skupnosti jih zelo podpirajo (DD60)

 

2.1.3.8       Šole

-        Na roditeljski sestanek pridejo vedno isti starši najbolj pridnih otrok (DČ316)

-        Šole imajo tudi svoje postopke – vzgojni ukrepi, govoriti z učencem, oškodovanim učencem, učiteljem, starši – svetovalno delo v šoli (SA327)

 

2.1.3.9         Fakulteta za socialno delo

-        Skupinsko soc. delo z odvisniki – pri tem so se povezali takrat tudi s FSD (DČ337)

-        Strokovnjaki na FSD razvijajo stroko iz vidika razvoja soc. dela kot znanosti (so raziskovalci, gledajo tujino, poizkušajo nove stvari) (SA504)

-        V zadnjem času je več povezanosti med FSD in strok. del. (SG98)

 

2.1.3.10      SCSD

-        SCSD – povezovalni organ z MDDSZ (da se ne pogovarja posamezni dir. z MDDSZ) (DČ152)

-        Centriada – vsake 2 leti imajo CSD-ji – športne igre (SCSD to organizira) (DČ344)

 

2.1.3.11    Socialna zbornica Slovenije

-        Na SZS imajo nekoga zaposlenega, ki organizira izobraževanja (SA424)

-        SZS ovrednoti koliko točk so vredni seminarji (SA487)

 

2.1.3.12    Psihoterapija

-        Psihoterapija – človek mora biti motiviran za spremembe, da je to lahko dobro uspešno (SA396)

 

2.1.3.13    DSDDS

-        DSDDS – se v zadnjem obdobju aktivira (SA278)

 

2.1.4         Uporabniki

-         Svoje izzive, težave rešujejo na enotah CSD (nekdanjih CSD) (DG38)

-         Vsi, ki želijo na novo uveljavljati letne pravice – prvo vlogo potrebujejo oddati (DG91)

-         Reorg. – kaj bistveno se za uporabnike ni spremenilo (vsaj v tej fazi) (DB155)

-        Z nekaterimi uporab. imajo sklenjen dogovor o aktivnem reševanju, da imajo lahko DSP (SF256)

-        Dostikrat ljudje že vstopijo z načinom, da povejo, da jim je precej nerodno, da so prišli, da so padli tako globoko (SF324)

-        Družine, ki uveljavljajo le OD, štipendijo, znižano plačilo vrtca – to so družine, ki funkcionirajo (naj ne bi rabili druge pomoči, obravnav CSD) (DC291)

-        Večina družin je najboljših za otroka (SB960)

-        Oseba, ki noče upoštevati pravil v zavetišču za brezdomce – ima pravico, da jih noče upoštevati (SB1000)

-        Različno je ali osebe pridejo napovedano oz. nenapovedano (SE126)

-        Na njenem prejšnjem področju dela (družina) – so bili uporab. v veliki večini napovedani (je ona vedela) (SE127)

-        Otroci – naj bi bili najranljivejša skupina (SE338)

-        Uporab. – razlika je ali pridejo sami, z občutkom, da imajo izziv, težavo – v tem primeru je drugače (SE355)

-        Uporab. – imajo možnost pritožbe na odločbo (SE446)

-        Velikokrat imajo uporabnike, ki nimajo takšnih sposobnosti, da bi lahko napredovali (DE279)

-        Gospod, ki jim je podaril stanovanje – je bil zbiratelj, je imel s smetmi zapolnjeno stanovanje (so to potem očistili, on naj bi bil sicer urejen večinoma) (DČ125)

-        Vsak primer, človek – je totalno drugačen (DČ243)

-        Neprostovoljnih uporab. – je ogromno (DČ303)

-        Stranke kličejo po telefonu (SA25)

-        Ljudje, ki so navajeni hoditi na ta center, še vedno hodijo na ta center (SA28)

-        Uporab. so zelo hvaležni za to kar se jim nudi na CSD (SA303)

-        Starejši – včasih ne želijo iti v dom (SA361)

-        Na CSD so neprostovoljni uporab. (SA397)

-        Za uporab. – se ne bo nič spremenilo (DD116)

-        Uporab. – vlogo lahko oddajo tudi preko e – vloge (DD125)

-        Uporab. – vloge lahko oddajo na enotah (DD126)

-        ZUPJS – večina ljudi je takšnih, da hočejo delati, hočejo biti koristni (SD159)

-        So tudi ljudje, ki imajo veliko denarja (SD216)

-        Lea Šugman Bohinc – dosti piše o neprostovoljnih uporab. (SG85)

 

2.1.4.1         Razlogi za sodelovanje s CSD

-         Upokojenci – pridejo k njim na enoto po finančno pomoč (SČ28)

-         Veliko ljudi je tudi pod pragom revščine in pridejo k njim po pomoč (SČ29)

-         Pridejo tudi zaradi deložacij stanovanj (SČ30)

-         Pridejo tudi zaradi kreditov (SČ31)

-         Največja masa ljudi na CSD gre preko ZUPJS (SF142)

-         Zelo motivira ljudi stiska (SF235)

-         Zelo motivira ljudi denar (SF236)

-         Uporabniki na CSD prihajajo z drugačnim namenom (kor upravnim) – v ozadju z izzivom, stisko (DC320)

-         Mnogokrat gre za pridruženo stisko, težavo (zasvojenost, zraven je še vedno kakšna materialna stiska, težave otrok) (DČ12)

-         Njihovi uporab. pridejo in povejo, da ne morejo preživeti – da ne morejo čez mesec (DD219)

 

2.1.4.2         Sodelovanja z uporabniki

-        Sodelovanja z uporabniki – včasih izgleda, da jim ne bo nikoli uspelo (tudi ljudem, ki jim potem rata) (SB479)

-        Sodelovanja z uporab. – nekaj časa lahko uporab. zdržijo dosti zadev (SB775)

-        Na CSD – vsaka družina je svet zase (SE55)

-        Ljudje rabijo biti soudeleženi pri reševanju težav (DČ49)

-        Ena uporab. – ni želela sprejeti jajc, ki jih ji je ona ponudila (kljub temu, da je ona vseeno prosjačila, kradla) (DČ239)

-        Pod strok. del. so uporabniki (v hierarhiji odnosov org.) (SA141)

-        Uporab. – sodelujejo tudi s tistimi, ki so svojo stisko izrazili tako, da je posredovala policija (npr. izrečen ukrep prepovedi približevanja) (DD230)

-        Ljudje – naj bi izbrali vedenje, ki ga izberemo (DD231)

-        Begi mladoletnih deklet in področje ZUPJS – to je povezano pri njih (imajo Romske družine, kjer dekleta bežijo iz družine) (DD234)

-        Nasilno delovanje – to je odvisno od človeka (SD46)

-        Veliko ljudi je v veliki stiski in niso niti slučajno nesramni (SD47)

-        Uporab. – če pride dir. do njih, k njim, jim je drugače (DA259a)

-        Virov moči je v družbi veliko za sodelovanje z uporab. (SG260)

 

2.1.5         Finance

-        Programi – občine jim jih financirajo (DG125)

-        Programe izvajajo s podporo občin ali razpisov MDDSZ (DG141)

-         Na tem CSD – vse programe – jim financirajo občine (DG151)

-        Delavca plača MDDSZ (razpis) ali občina (proračun) (DG173)

-        Za nego na domu, pomoč na domu – občina zagotavlja sredstva (SČ48)

-        Vsak dodaten kader je okrog 20.000 – 30.000 €/leto (DF182)

-        Z dodatnimi zaposlitvami – so zraven tudi materialni stroški (DF183)

-        CSD – včasih dobijo donacije (DF192)

-        Program za mlade – denar dobivajo od občine (urad za mladino) (SC57)

-        Tabor – za to so potrebna tudi sredstva (SC298)

-        Prijavljajo se na razpise občine, da dobijo dodatna sredstva (za skupine, družabništvo, izlete, delavnice, obiske muzejev) (DČ103)

-        Pri evropskih projektih je tako, da moraš imeti sredstva za zalaganje (šele kasneje dobiš plačano – je težava zaradi financiranja) (DČ116)

-        Oni so virtuozi za to kje iskati sredstva za izvajanje zadev (DČ117)

-        Na MF naj bi bila zakladnica – da ti posodi denar, da lahko izpelješ stvari (to iščejo) (DČ118)

-        Pisalne mize – so materialni strošek (DČ285)

-        CSD – ima finančni načrt in tudi postavko za izobraževanje (SA409)

-        Oni imajo podpisano pogodbo z MDDSZ o financiranju CSD (DD42)

-        Progami – eno so financirani preko MDDSZ (v sodelovanju, sofinanciranju z občinami) in nekateri samo občinski (pomoč na domu) (DA51)

-        Programi – nekatere 100 % financira občina (DA52)

-        Vsak program, ki ga financira ministrstvo, mora imeti sofinanciranje iz lokalne skupnosti (DA176)

-         

2.1.6         Lokacija dela, prostori

-        Sedaj – so vsi še po svojih lokacijah (DB72)

-        Z reorg. – zaposleni – so ostali na isti enoti (DF20)

-        Z reorg. – na tem CSD – služba ZUPJS še ni bila preseljena v svoje prostore (SE2)

-        MDDSZ naj bi jim očitalo, da naj bi imeli oni preveč prostorov (se strinja s tem) (DE88)

-        Zaposlenim rabiš nuditi ustrezen prostor – da bo uporab. lahko dostopal do teh zaposlenih (DD209)

-        Niso se še preselili v nove prostore (DA70)

 

2.1.7         Zakonodaja

-        Zakonodaja – ne določa specifično kako moraš nekaj narediti (SA267)

-        Po ZUP so dolžni narediti vloge v 30-ih dnevih (SD38)

-        ZSV – napisane soc. varstvene storitve (tudi pomoč družini na domu) (DA53)

 

2.1.8         Svet zavoda

-        Svet zavoda – večino ima MDDSZ (oni so vedno preglasovali) (SC47)

-        CSD ima en nadzorni organ – svet CSD (DD50)

 

2.1.9         Strokovni svet

-        Strok. svet – opredeljen v statutu (DB50)

-        Strok. svet odloča o pomembnih strok. vprašanjih (DB53)

 

2.2         Organizacija

-        Z reorg. – centri so ostali bolj ali manj isti na svojih enotah (SB291)

-        Na eni enoti ohranjajo obliko org. tudi sedaj (kot so jo imeli pred reorg. – kot so imeli referate) (DE256)

-        Niso še poenotili imena referatov med enotami – to bi bil prevelik zalogaj, bi uničili kolektive (DE258)

-        Po enotah so referate pustili tako, kot so bili pred reorg. (DE259)

-        Na tej enoti imajo največ ZUPJS zadev za OD, vrtce, štipendije (SA40)

-        Ta enota naj bi imela posebno populacijo – veliko več vlog (SD40)

-        Ta enota – tu naj bi bilo dosti delavske populacije uporab. – nižje izobraženi ljudje, z manj prihodkov (SD41)

-        Na tej enoti – veliko delavskih družin, zelo veliko priseljencev, beguncev (SD44)

-        Na tej enoti – veliko ljudi različnih ver (SD45)

-        Na tej enoti – je zelo velik teren (SD49)

-        Na manjših enotah imajo delo organizirano drugače kot na velikih (DA73)

 

2.3         Sindikat

-        Sindikati – je za plačati, če si član (SČ201)

-        Obstajata 2 sindikata (SINCE in v okviru svobodnih sindikatov) (SC147)

-        Sindikat SINCE – je prav sindikat CSD (SC148)

-        Perica Radonjič – je sindikalist in vodja kriznega centra (SA60)

 

2.4         Računalniški del

-         Krpan – še ni vpeljan (DE82)

-        Vsaka od enot ima še vedno svoje stare e – maile (kamor dobivajo tajnice pošto) (SA2)

 

2.4.1         Informacijski sistem

-         Ga ne zapirajo (ostaja) (DG101)

-          

2.5         Proces reorganizacije

-        Potek reorg. – druge zadeve (razen ZUPJS) so ostale iste (SF3)

-        Ena zaposlena na CSD je na kongresu 2016 rekla, da se bodo ustanovile skupine glede reorg. CSD (SC2)

 

2.6         Vsebinska reorganizacija

-        Ta reorg. ni bila vsebinsko pripravljena (SG35)

-        S to reorg. ni bilo vsebinskih sprememb. (SG37)

 

2.7         Statut

-        Za sprejetje statuta – ne potrebujejo sodelovati s projektno skupino na MDDSZ (DB60)

 

3          P – PREDNOSTI

3.1         Organizacijska struktura

-        Ta org. struktura sedaj je dobra, v redu (DČ251)

-        Prednosti – določene stvari se bodo centralizirale (ne na slab način) – tudi znanje se bo centraliziralo in se v enaki meri predajalo naprej na enote (to je skupna strok. služba) (DD38)

-        Prednosti so v tem, da bodo z novo strukturo odmaknili administrativne naloge in dela (DA6)

 

3.1.1         Regijski CSD (sedež)

-        Ta CSD je majhen – to je blagoslov/prednost/dobro za njih (SB80)

-        Ta CSD – ker so majhni, se zmenijo glede zadev (SB81)

 

3.1.1.1         Skupne službe

-         Združevanje skupnih splošnih služb (DG1, DB1)

-         Centralizacija skupnih služb (DB2)

-         Centralizacija upravljavskega dela (DC8)

-         Poenotenje skupnih služb (DB3)

-         Računovodstvo, kadrovska služba, del administrativnih nalog (podporne funkcije CSD) se sedaj združujejo na enem mestu (DB4)

-         Z reorg. – se prenaša upravljavski del (s financami, plani, poročili) na območni regijski CSD (DC10)

-         Z vzpostavitvijo skupnih služb – se bodo enote CSD lahko bolj ukvarjale s strok. delom (DB9)

-         Prednost – koncentracija skupnih služb (DE14)

-         Prednosti – da jim računovodstvo dobro dela in kadrovska služba (DE147)

-         Z reorg. – imajo skupne službe (DČ18)

-         Nekateri še niso imeli interventne službe – in so rabili to še okrepiti in organizirati (DA46)

-          

3.1.1.1.1         Finančno računovodska služba

-         Skupno računovodstvo (DG2)

-         Ko bodo vse avte zavarovali pri eni zavarovalnici in dobili zato količinski popust in bo to racionalizacija – bo to na daljši rok gotovo prednost (DC98)

-         Prednost – da imajo finančno račun. službo (DE50)

-         Z reorg. – računovodja lahko bolj kvalitetno opravlja delo (jih je več na kupu, si lahko porazporedijo delo) (DE299)

-         Skupno računovodstvo – sedaj je en račun (DČ25)

-         Sedaj so 4 računovodkinje – njim bo bolj enostavno delo (si bodo pomagale, če kdaj katera manjka, razporeditev dela) (DČ222)

 

3.1.1.1.2         Kadrovsko pravna služba

-        Prednost – da imajo kadrovsko – pravno službo (DE51)

 

3.1.1.1.3         ZUPJS

-        Pozitivno je to, da s tem, ko je šla služba ZUPJS na svojo ločeno enoto, je šla stran ena birokracija (tipkanje odločb) (SA80)

-        Prednost – služba ZUPJS na regiji je mogoče prednost (SA265)

 

3.1.1.2         Združevanje CSD

-         Združevanje nekdanjih CSD-jev (DG32)

-         Sedaj so bolj združeni (DB68)

-         Sedaj, ko je en CSD – se lahko razmišlja o razlikah med enotami (zakaj so, preverja ali so te razlike v redu in se vidi kje so kakšne stvari za vpeljati, spremeniti, obdržati) (DF8)

-         Sedaj z reorg. je 16 CSD (manjše št.) (DČ4)

-          

3.1.2         Nove službe

3.1.2.1         Interventne službe

-         Dobili interventno službo (kot novo službo) (DG53)

-        Z reorg. – so nove interventne službe (SB33)

 

3.1.2.2         Odprtje, otvoritev pisarn

-        Z reorg. – načrtovali so odprtje, otvoritev pisarn v najbolj oddaljenih občinah tega CSD (kjer je njihova strok. delavka en dan v tednu, ob določenih urah, tam na razpolago njihovim občanom) (DC380)

-        Z reorg. – v eni od najbolj oddaljenih občin tega CSD so že odprli pisarno oktobra 2018 (DC381)

-        Z reorg. – v bližnji prihodnosti bodo odprli še v dveh najbolj oddaljenih občinah tega CSD pisarno CSD (DC382)

-        Z reorg. – z odprtjem pisarn CSD v najbolj oddaljenih občinah – so vsaj s to potezo udejanjili geslo reorg. – Na teren, bližje k ljudem (DC383)

-        Da so z odprtjem pisarn tega CSD v najbolj oddaljenih občinah tega CSD približali njihove storitve tudi bolj oddaljenim ljudem (da jim ni treba prihajati v večje kraje) (DC387)

 

3.1.3         Enote

-        Na enotah naj bi ohranili in še razvili, krepili strok. delo (DA7)

 

3.2         Zaposleni

-        Pozitivno je samo to, da nimajo opravka z dir. (SČ185)

-        Sedaj so se prvič ukvarjali s tem, če je njihovo delo pravilno ovrednoteno (DČ184)

-        Prednost reorg. je lahko, da tam, kjer niso dobri kolektivi, da se to razbije in prestrukturira (SA264)

 

3.2.1         Delovna mesta

 

3.2.1.1         Pomočniki direktorjev

-        Pomočniki dir. – se bodo sedaj lahko bolj ukvarjali s strok. zadevami (DB120)

-        Z reorg. – s prenosom upravljavskega dela na območni regijski CSD – so pomočniki dir. razbremenjeni (DC11)

-        Z reorg. – s prenosom upravljavskega dela na območni regijski CSD – se pomočniki dir. lahko bolj s strok. delom ukvarjajo (DC12)

-        Vodje enot – bodo sedaj lahko res delali kot strok. vodje (DČ19)

-        Pomočniki dir. – naj bi se lahko zelo vključevali v time, dali strok. podporo zaposlenim (DČ23)

-        Prednost – pomočniki dir. so sedaj res lahko strok. vodje (odvzeto jim je sklepanje pogodb za pisarniški material, prostore, kadrovske zadeve, pogodbe – to je sedaj bolj v domeni v. d. dir) (DČ223)

 

3.2.1.2         Direktorji

-        Reorg. – iz vidika dir. je strok. in poslovodna funkcija ločena (DB160)

-        Dobro je (po eni strani), da sta z reorg. ločeni poslovodna in strokovna funkcija dir. (DB163)

-        Vrh CSD se je zožal (ni več 62 dir. v Slo. – ko jih je bila polna dvorana) (DC4)

-        Z reorg. – 16 dir. (DC5)

-        Z reorg. – dir. se med sabo usklajujejo in posredujejo to naprej (DC6)

-        Regijski dir. – uvajanje novosti, sodeluje z lokalnim okoljem, uvaja nove strok. prakse (DČ24)

 

3.2.1.3         Koordinatorji za preprečevanje nasilja v družini

-        Z reorg. – je 16 koordinatorjev za preprečevanje nasilja v družini (SB31)

-        Z reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – to je bilo na koncu v redu, da so ostali (SB34)

-        Z reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – to je bilo na koncu v redu kako se je oblikovalo delovno mesto (SB35)

 

3.2.2         Kadrovski viri

3.2.2.1         Raznoliki kadri

-         Na CSD zaposleni strok. del. z različnimi izobrazbami, znanji, pristopi k delu (DG33)

-         Rabijo pestro kadrovsko timsko delo – v tem vidi prednost reorg. (ker je to sedaj večji CSD) (DČ16)

-          

3.2.2.2         Nove zaposlitve

-         Dobili kot novo zaposlitev koordinatorja za preprečevanje nasilja v družini (DG52)

-         Z reorg. – so zaposlili nove koordinatorje za preprečevanje nasilja v družini (SB32)

-         Z reorg. – koordinatorji za obravnavo v skupnosti – v Ljubljani jih bodo še dodatno zaposlili (SB67)

-         Imajo 2 novi zaposleni (računovodja in poslovni sekretar) (DE9)

-         Imajo 4 nove strok. delavce (DE11)

-         Imajo 2 nova delavca za administrativno podporo (DE12)

-          

3.2.3         Povezovanje, sodelovanje

-        Že sedaj – zaposleni se bolj povezujejo (DB35)

-        Že sedaj – zaposleni imajo zavest, da so sedaj en CSD (DB36)

-        Že sedaj – medsebojno sodelovanje je lažje med zaposlenimi (DB37)

-        Priložnost, da se strok. del. združijo, povežejo (DB77)

-        Več se bodo multiprofesionalno povezovali (različni kadri) (DČ33)

 

3.2.3.1         Strokovni razvoj

-        Z reorg. – znotraj istega CSD poteka povezovanje in strok. razvoj zaposlenih – stroka se še bolj razvija (sedaj so malo boljše možnosti za to) (DB79)

 

3.2.4         Nove pogodbe o zaposlitvah

-        Pozitivno – da imajo pogodbe o zaposlenih usklajene z akti o sistemizaciji (DE43)

-        Ker imajo nove pogodbe – je to v redu, ker imajo sedaj vsi enake (DE126)

-        Sedaj se mu zdi v redu, da so poenotili pogodbe (da so v regiji poenotene, usklajene z njihovimi akti) (DE130)

 

3.2.5         Aktivi

-        So se tako notranje organizirali, da bi se znotraj CSD strok. del. po področjih srečevali (kot na nekih aktivih – in da bi tako skrbeli za razvoj stroke, primere dobrih praks, razreševanje aktualnih primerov) (DB69)

 

3.3         Delo

-        Z reorg. – v zapletenih zadevah lahko manjše enote dobijo pomoč v. d. dir. CSD (lahko organizira tim – to se že dogaja) (DF91)

-        Nove pravilnike so uredili, uskladili – to je pozitivna stran rerog. (DE42)

-        Z reorg. – so res kvalitetne akte pripravili (DE46)

-        Z reorg. – naj bi lažje, bolj spretno, bolj intenzivno lahko spremljali in se odzivali na potrebe okolja (DČ263)

 

3.3.1         Strokovno delo

3.3.1.1         Poenotenje

-         Začeli razmišljati – kako poenotiti strok. delo (DG30)

-         Z reorg. – bodo lažje dosegli poenotenje na strok. področju (lažje, kot do sedaj – vsaj regijsko) (DF10)

-         Poenotenje stroke (DF120)

-         Prednost – bo poenotenje dela (DD7)

-          

3.3.1.2         Možna večja kakovost

-         Zaradi različnih strok. del. – lahko strok. delo bolje izvajajo (DG34)

-         Bolj kvalitetno opravljanje soc. dela – strok. delavci se bodo iz različnih enot bolj povezali med seboj (DB121)

-         Da bodo mogoče imeli več časa za uporab. (SF148)

-         Ona vidi dobre priložnosti in možnosti za razvoj stroke, kot posledico reorg. (DA5)

-          

3.3.1.3         ZUPJS

-        Bolj kakovostno soc. delo – področje ZUPJS – tisti, ki delajo z materialno ogroženimi, se jim lahko bolj posvetijo (kot prej) (DB118)

-        Z reorg. – zdi se ji v redu, da vse uporab. za ZUPJS na enotah sprejmejo v pisarnah (lahko uporab. celostno lažje pomaga, ima cel pregled, kaj oseba potrebuje) (SF103)

-        Z reorg. – področje ZUPJS na enotah – bolje spoznajo ljudi (ker vse sprejmejo v pisarnah) (SF105)

-        Regijski ZUPJS – dobro funkcionira (DE158)

-        Dobro je – ločitev letnih pravic (so bile do leta 2012 že itak ločene) (SG16)

-        To, da so se letne pravice izločile – to ni slabo (na dolgi rok) (SG159)

 

3.3.1.3.1         Razbremenitev

3.3.1.3.1.1         Letne pravice brez vlog za podaljšanje

-         Vlog za podaljšanje letnih pravic ne bo več (bodo odpadle) (DG92)

-         Ni več vlog za podaljšanje letnih pravic – administrativna razbremenitev (za strok. (so)del., tajništvo) (DG93)

-         1. 1. 2019 – uporabnikom ni treba več prinašati vloge za otroški dodatek, štipendijo in znižano plačilo vrtca – CSD bodo to delali po uradni dolžnosti (razbremenitev – uporab. ne bodo prihajali na CSD) (DC290)

-         Z reorg. – uveljavljanje otr. dod. – bo avtomatsko podaljševanje vlog vsako leto (ne bodo rabili uporab. vsako leto prinesti vloge – to je sprememba) (SE280)

-         Ti, ki imajo letne pravice, ne bo treba dajati vlog – jim ne bo treba priti na CSD (posledično naj bi bilo več prostora za delo z ljudmi na DSP) (DČ83)

-          

3.3.1.4         Mobilne strokovne enote

-        V tem trenutku – če so zahtevne strok. zadeve, se lahko že malo bolj celostno pogleda in se formira ad hock mobilne strok. enote (DF85)

-        Pred reorg. se ji je zdelo to kot pozitivno, da lahko tam, kjer je stiska in na eni enoti trenutno nimajo toliko takih primerov, da lahko pomagajo drugi enoti (takrat je bilo tako rečeno in se ji je zdelo v redu) (SE596)

 

3.3.1.5         Povezovanje

-        V tem trenutku se lahko med sabo povezujejo različni multidisciplinarni profili (če na kakšni manjši enoti manjka kakšen profil, se lahko povežejo in je zato bolj kvalitetno) (DF161)

-        Z reorg. – enote si med seboj lahko pomagajo kadrovsko (DČ17)

-        Sodelovanje v strok. timih – gredo na drugo enoto sedaj – prej tega ni bilo, sedaj se lahko vključi v obravnavo na drugi enoti (DČ217)

 

3.3.1.6         Programi

3.3.1.6.1         Socialna aktivacija

-        Soc. aktivacija – so pozitivni izhodi iz programa (preverjajo se 28 dan po izhodu iz programa) (DE19)

-        Soc. aktivacija – projekt teče in je učinkovit (DE23)

-        Sedaj bodo imeli več prostora in časa, da bodo delali na soc. aktivaciji – da se človek aktivira (DČ85)

-        Soc. aktivacija – zanjo je premik, da uporab. pride na soc. aktivacijo (da potrdi, da bo prišel, da res pride in da gre na inf. razgovor in da se potem res vključi v službo, delati v soc. aktivacijo) (DD290)

 

3.3.2         Postopki

3.3.2.1         Hitrejši

-        Postopki bodo hitrejši (DB7)

 

3.3.2.2         Racionalnejši

-        Postopki bodo bolj racionalni (DB8)

 

3.4         Informacijski sistem Krpan

-         Je dober (DG76)

-         Je prednost (po eni strani) (DG80)

-         Ko se bodo nanj navadili – bo bistveno izboljšal njihovo delo (DG85)

-         Z njim ne bodo potrebovali imeti dokumentacij v fizični obliki (DG86)

-         Kar bo prišlo preko maila – se bo v elektronski obliki obdelovalo v njemu (DG87)

3.4.1         Na dolgi rok

-         Velika dodana vrednost (DG96)

-         Olajšanje dela (DG104)

-         Prinaša veliko prednosti (DG106)

3.5         Splošno

-        Prednosti – vidi jih kar nekaj (DE13)

-        Ona vidi velike prednosti (DD6)

-        Reorg. je priložnost in možnost za dobre spremembe (DA8)

-        Prednosti – o njih še ne morejo govoriti (DA68)

 

3.6         Večja preglednost, nadzor

-        Stvari bodo bolj pregledne (DB6)

-        Večja preglednost med CSD (DF122)

-        Sedaj imajo večji nadzor nad delom na centralni enoti (SF191)

 

3.7         Poenotenje – splošno

-        Stvari bodo bolj enotne (DB5)

-        Poenotenje org. sistemov (ki jih imajo) (DF121)

-        Poenotenje in umetna povezanost med področji – mogoče je to prednost reorg. (SA270)

 

3.8         Komuniciranje

-        Za MDDSZ je res lažja komunikacija z direktorji (jih je le 16 in ne več 62) (SČ190)

-        V komunikaciji (ker je njihova org. struktura bolj v obliki piramide) (DC2)

-        Komunikacija predvsem za MDDSZ s CSD je lažja (DC7)

 

3.9         Povezovanje, sodelovanje

-        Sedaj se lahko spremeni to, da kakšna manjša enota, če bi se dosti ukvarjala s kakšno zadevo, ne bi imela zunanjih sogovornikov, pomočnikov (DF87)

-        Več sodelovanja, povezovanja med CSD (tudi zato se lahko CSD okrepijo) (DF124)

-        Njej je dragoceno, da ve več glede specifik dela na CSD po celi Sloveniji (prek sodelovanja z drugimi dir. – tega sploh ni vedela, a so to njeni kolegi) (DA25)

 

3.10       Na daljši rok

-        Prednosti bodo zaznane bolj na daljši rok (DC87)

-        Na daljši rok je prepričana, da se bodo pokazale (DC95)

-        Z reorg. – je precej dela zaradi urejanj vseh zadev – bo na daljši rok prednost (DC102)

 

3.11       Za uporabnike

3.11.1      Letne pravice brez vlog za podaljšanje

-         Že upravičeni ne potrebujejo več oddajati vlog (DG90)

-         Uporab. – ne bodo rabili vlog oddajati za podaljšanje (otroški dod. oz. letne pravice) (DA302)

-          

3.12       Vsebinska reorganizacija

-        Za spremembe vsebinskih razvojev strok. dela je podlaga ta reorg. (DC145)

 

3.12.1      ZUPJS

-        Vsebinska reorg. – ZUPJS – ločilo se je strok. delo na področju DSP od bolj upravnih postopkov – za otroške dodatke (DB26)

 

3.13       Ideje glede reorganizacije

-        Vse konkretne ideje, ki so bile že sedaj z reorganizacijo – so bile dobre (SF208)

 

3.14       Prostori

-         Nove označbe vseh CSD (DG65)

4          I/P – IZZIVI/POMANJKLJIVOSTI

4.1         Delo

-        Z reorg. – sedaj so dir. zelo vpeti v organizacijo dela – kako vzpostaviti vse to, da malo pozabljajo na strok. delo (DC105)

-        Z reorg. – trenutno se ukvarja samo z delom z reorg. (DC456)

-        V. d. dir. – je imela največ dela z reorg. (SB1)

-        Ko je prišla na CSD iz FSD – je priletela v ''zid'' glede tega kaj vse se oz. se ne da (SB468)

-        Ko je prišla na CSD iz FSD – vidiš koliko malo lahko (SB470)

-        Z reorg. – jo je ena kolegica vprašala, če neko zadevo ona lahko dela (SB580)

-        Teme, ki se obravnavajo na CSD, niso priljubljene teme (SB904)

-        Pri delu – lahko ti zadeve postanejo samoumevne (DČ244)

-        Zaposleni – delajo napake, ker hitijo in ker se ne morejo zbrati in ker ne delajo samo eno stvar, ampak jih delajo zelo veliko (SD153)

-        Svet naj bi postajal avtističen, vsi naj bi bili zelo sebični in nobenega naj ne bi zanimalo kaj se z drugimi dogaja (SD307)

-        Naj ne bi bilo več nobenih vrednot v družbi, razen čim več denarja in kaj vse imaš (SD309)

 

4.1.1         Strokovno delo

-         Precej izzivov, težav na področju strokovnega dela (DG11)

-         Vedno več je tudi razvez (SČ34)

-         Izzivi/težave uporabnikov – so lahko povezane s finančnimi izzivi/težavami (SČ36)

-         Zaradi izzivov/težav (finančnih) uporabnikov – lahko potem pride do alkoholizma (SČ37)

-         Zaradi izzivov/težav (finančnih) uporabnikov – lahko potem pride do izzivov/težav v partnerskih odnosih (SČ38)

-         Na Norveškem – so precej pred nami (DF251)

-         Z reorg. – individualiziran pristop je bilo težko imeti, ker je bilo veliko ljudi na CSD (50 pred pisarno) (SF41)

-         Ko obravnava nek zahteven primer strok. delavka na enoti, kjer nimajo psihologa in pravnika, je to velik izziv, zelo težko kot soc. delavka imeti vsa ta znanja (pravilno napisati odločbo, vse skupaj) (DC29)

-         V tem trenutku – da premalo pozornosti posvečajo strok. delu (vsaj z vrha – direktorji) (DC104)

-         Z reorg. – trenutno se s strok. delom skoraj nič ne ukvarjajo (DC455)

-         Če je tako, če čuti ljudi in se v to vživi – potem jo to v enih delih sesuva in jo dela ranljivo in potem enih zadev ne more (SB321)

-         Če si tako narejen, da vstaneš, ko pride situacija – spisov nimaš urejenih (težko) (SB323)

-         Ima občutek, da ne ve, če vejo, kaj sploh hočejo (SB801)

-         Na različnih CSD – ene zadeve za ohranitev soc., strok. dela, za strokovnost si zaposleni mora izboriti, delati na tem (niso jim kar dane in tudi ne morejo pričakovati, da jih bodo za roko peljali) (SB905)

-         Njej je nedopustno, da vodja enote spreminja strok. odločitve (ki bile po mnenju intervjuv. bolj strok. pravilne) zaradi straha pred mediji (kljub temu, da bi bilo to potem slabše za otroka) (SE447)

-         Sedaj se s stroko nič ne odvija (SC39)

-         Stand. in norm. – ne upoštevajo in se nimajo komu pritožiti (SC54)

-         Z reorg. – gre za redukcijo strok. dela (SC120)

-         Za socialno delo se je v zadnjih 10 letih slabo pisalo (birokratizacija) (SC156)

-         Sedaj jih je le 5, 6 na tej enoti, ki delajo soc. delo (SC158)

-         Zadnjih 10 let se stroka izganja iz CSD (SC160)

-         Z reorg. se nadaljuje proces izgona stroke iz CSD (SC161)

-         Zadnjih 10 let je začelo padati glede strokovnih tem (SC227)

-         Sedaj so samo ZUPJS, upravno odločanje pomembne teme (SC229)

-         Z reorg. – gre za redukcijo stroke (SC255)

-         Nobenega indica ni, da bodo kaj naredili v strok. smislu (SC301)

-         Na tem področju narašča problematika varstva odraslih – odrasla populacija, ki jo je kriza najbolj prizadela, se posledice kažejo (od 18 let naprej) (DE244)

-         Problem srednje generacije je alkoholizem, nasilje, duševnost (DE249)

-         Zaposleni na CSD – zaradi pomanjkanja kadra in časa se osredotočajo le na gašenje ''požarov'' (v sodelovanjih z uporabniki) oz. neke ukrepe (to so pa javna pooblastila, ki jih moraš narediti) (SA523)

-         V času uradnih ur ne moreš delati drugih zadev (ima le torek in četrtek na voljo, da dela druge zadeve – to je čisto premalo) (SD140)

-         Soc. delo je v zatonu, to ugotavlja že nekaj let (SD167)

-         Ona ima občutek, da je strok. delo v zatonu in da je to namenoma tako narejeno (SD212)

-         Izzivi na področju nasilja, drog, odvisnosti (DA131)

-         Duševno zdravje in odvisnosti – že skoraj skupaj to obravnavajo (zaradi situacije na terenu) (DA132)

-         V preteklosti so soc. del. imele več stika z uporab., ki so rabili pomoč (SG20)

-         Včasih se ji zdi, da je preveč polivalence (SG180)

-         Če bo socialno delo na CSD samo na javna pooblastila zoženo – potem je to izziv, problem (SG266a)

-          

4.1.1.1         ZUPJS

-        Sedaj je tudi količinsko več ljudi – ki uveljavljajo pravice iz javnih sredstev (SČ24)

-        Trend je, da vedno več ljudi rabi uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (SČ33)

-        Na ZUPJS področju – je več dela (SČ56)

-        Delo na ZUPJS je birokratsko (SČ66)

-        Poimenovanje IDSP – ni ustrezno (SČ73)

-        Ne ve se kdaj bo upor. dobil odločbo (SČ121)

-        Iščejo smisel v deljenju na ZUPJS službo (ki je sedaj na sedežu; ali je smiselno, da se letne pravice delajo na ZUPJS službi) (DF23)

-        Porodniške, starševsko varstvo – to ni socialno delo (DF36)

-        Prihaja do zmede – ker se vloge pobirajo na enotah (in tam postavljajo vprašanja), odločbe pa se delajo na sedežu (DF41)

-        Smo družba, ki dajemo izjemno visoke zneske za DSP (DF117)

-        Nič se ne zmanjšuje DSP, število prejemnikov je še vedno isto (kljub temu, da je brezposelnost nižja in da iščemo kadre, ker jih ni) (DF118)

-        Zaposlene so zelo obremenjene z odločbami (izdelavo, klici) (DF154)

-        Zaposlena mora narediti na dan 20 – 30 odločb (DF155)

-        Zaradi obremenjenosti z odločbami, zaposleni ne morejo najbolj kvalitetno delati soc. dela (DF156)

-        DSP – razlika je ali lahko naredijo samo odločbo ali lahko naredijo še kaj več v strok. smislu (DF158)

-        Z reorg. – centralna enota ni imela sprejema upor. (SF14)

-        Z reorg. – na enotah so sprejemali upor. centralne enote (SF15)

-        Z reorg. – na enotah niso mogli pomagati upor. centralne enote, ker tudi oni niso imeli dostopa do njih (SF16)

-        Z reorg. – bolj individualiziran pristop na ZUPJS – dodatna obremenitev, pritiski za zaposlene (SF24)

-        Z reorg. – bolj individualiziran pristop na ZUPJS – dosti več nasilja nad zaposlenimi iz strani upor. (ker so bili bolj izpostavljeni ena na ena v pisarnah) (SF25)

-        Z reorg. – bolj individualiziran pristop na ZUPJS – trenutno je začetni učinek, da se ne kaže kot pozitivno (SF26)

-        Na CSD bi sedaj moralo biti manj vlog (in posledično manj ljudi) (SF36)

-        Z reorg. – na tej enoti zaposleni niso mogli pomagati upor. za zadeve za katere niso bili pristojni (SF45)

-        Z reorg. – zgodilo se je, da je bila ena vloga na enoti CSD in ena na centralni enoti CSD (SF53)

-        Z reorg. – se je kaj izgubilo v takšni masi vlog (SF54)

-        Z reorg. – tako, kot izgleda število vlog pri njih – ni normalno (SF146)

-        Če bo ostalo število vlog, kot jih je sedaj, bodo težko delali vse te zadeve, ki jih je predvidela reorg. (šli na teren) (SF147)

-        Sedaj decembra 2018 je bil spet nov val vlog ZUPJS (SF155)

-        Ob tako veliki količini vlog je težko, izziv delati soc. delo (če ne, nujne zadeve niso narejene – da imajo ljudje zavarovanje, da imajo za preživetje denar) (SF219)

-        Subvencije najemnine za mestno občino – to ni čisto nič sociale (SF267)

-        Ko delaš IDSP, ko preračunaš, lahko ugotoviš, da ima družina čisto dosti, da pridejo skozi mesece – in se vprašaš kaj delajo z denarjem (ker ve koliko stroškov ona porabi) (SF360)

-        Lahko vidi, da nekatere osebe na IDSP lahko zapravijo več denarja kot ona, ki je zaposlena (in ne živi zelo skromno, živi normalno) (SF361)

-        Na ZUPJS – lahko ugotoviš, da mogoče ljudje ne znajo ravnati z denarjem (SF362)

-        Z reorg. – ugotavljajo, da se bodo še dlje časa postopki na ZUPJS vodili na enak način (brez avtomatičnega izpisa) in bo obremenjenost delavcev enaka (in imajo zato premalo prenešenega kadra) (DC17)

-        Na področju ZUPJS – strok. delavke so sedaj samo še za računalniki in množično izdajajo odločbe, nimajo pa časa se ukvarjati s prejemniki DSP, VD (ki so v stiskah in rabijo več strok. sodelovanj) (DC24)

-        Ena izmed strok. delavk na področju ZUPJS je imela v avgustu in septembru 2018 556 vlog knjiženih nanjo – toliko postopkov je morala izpeljati (DC120)

-        Strok. delavka na področju ZUPJS – nemogoče je, da bi se še z uporabniki poglobljeno ukvarjala (glede na trenutno količino vlog) (DC121)

-        Strok. delavka na področju ZUPJS – sedaj je samo sprejem vloge, preverjanje, če je dobro izpolnjena (če ni – poziv) (DC122)

-        Strok. delavka na področju ZUPJS – pri taki masi izdanih odločb se ne more ukvarjati še z uporab. in izvajati PSP itn. (DC124)

-        Strok. delavci na področju ZUPJS – boji se, da so jih v sistemu navadili bolj upravne miselnosti – izdajanja odločb za pravice do katerih je nekdo upravičen in niso krepili njihovega socialnega dela (DC127)

-        Z reorg. – delavke so hitele z reševanjem vlog na ZUPJS (DC225)

-        Z reorg. – delavke so delale 200 vlog na mesec na ZUPJS (DC226)

-        Področje DSP – če imaš v enem dnevu lahko tudi 100 uporab., ne moreš peljati nobenega teor. koncepta socialnega dela (samo vlogo vzameš, ne moreš ljudi več poslušati) (SB736)

-        En primer – država je dala premalo, ker so bili uporab. toliko v dolgovih (SB751)

-        En primer – treba je bilo dodaten denar dati uporab., kljub temu, da je država dala vse kolikor je lahko, a hkrati premalo, ker so bili uporab. toliko v dolgovih (SB752)

-        Z reorg. – pri sodelavcih na področju ZUPJS je bilo nekaj težav s sklepi (niso bili napisani pravi naslovi) (SE16)

-        Otroški dod. – to se ji ne zdi takšno soc. delo, kot so jih učili na FSD (SE82)

-        Za ZUPJS se ji zdi škoda zaposlenih strok. del., ki delajo to in znanja, ki ga imajo – bi ga lahko bolj uporabili na enotah CSD (SE655)

-        Otroški dodatek – količina je velika (SE657)

-        Na ZUPJS imajo norme koliko odločb rabijo narediti na dan (sedaj 30, po sprejetih standardih in normativih pa je 15) (SC53)

-        Na ZUPJS – sistem je izdajal odločbe, kjer niso bili pravi podpisniki (DE149)

-        Ni mu v redu, ker na ZUPJS odločbe izdaja kot regijski CSD, ne kot enota (DE150)

-        Oni imajo ZUPJS na dislocirani enoti – izzivi glede prehajanje pošte, knjiženjem (DE151)

-        ZUPJS – naj ne bi ostal pod isto streho in ima ta dir. problem glede tega (DE152)

-        Področje ZUPJS – zmanjkalo je časa za soc. delo (DE174)

-        Na ZUPJS – se problematika veča, je ogromno postopkov (DE247)

-        Ljudje pridejo na enoto in hočejo vedeti kaj je z odločbo, ki so jo dobili iz regije (SA31)

-        Zaposleni na enoti ne vejo kaj je z odločbo, ki so jo uporabniki dobili iz regije (SA32)

-        Ljudje, za katere odloča ZUPJS na regiji, pridejo na enoto in hočejo z nekom govoriti glede odločbe, ki so jo dobili (SA34)

-        Na tej enoti je še vedno delo z ljudmi – za katere se dela na ZUPJS na regiji (SA35)

-        Ljudje še vedno prihajajo na enoto za zadeve ZUPJS, ki se sedaj delajo na regiji (SA36)

-        Veliko več ljudi hodi na to enoto oddajati vloge, pridejo kaj vprašati (SA37)

-        Služba ZUPJS na regiji – iz decembra je na strok. del. 700 vlog (SA43)

-        Gre za nek strukturni premik, tudi v glavah zaposlenih, na katerega strok. del. še niso pripravljeni (SA81)

-        Sedaj je v. d. dir. rekla, da bodo zaradi trenutne stiske ukinili individ. delo (vse koncepte soc. dela) na področju ZUPJS – da ne bo individ. dela z ljudmi (ne sprejemajo se klici, ne sprejemajo se uporab.) (SA526)

-        Sedaj je na ZUPJS – upravno, način vložišča (SA527)

-        Odločbe – odvisnost uspešnosti funkcioniranja pravih podatkov je od 36 sistemov (baz podatkov), da prav delujejo (ta sistem se bo sesul, če bo šlo tako naprej) (SA540)

-        ZUPJS – zaradi podatkov zaradi premoženja imajo toliko izzivov, težav (upošteva pa se le 0,42 %) (SA543)

-        ZUPJS – količina podatkov za pregled je enormna (SA545)

-        Strok. del. se pri pogovoru z uporab. ne morejo posvetiti njim in vsem njihovim izzivom – na področju ZUPJS (lahko jih naprej napoti) (DD158)

-        Na tej enoti naj bi imeli 220 vlog na mesec na enega zaposlenega (SD67)

-        Nekateri naj bi rekli, uporabljali argument, da naj bi na tej enoti kar talali denar (SD69)

-        S tako količino vlog, se sploh ne da delati po teh stand. in normativih (SD70)

-        Ona ima čez 400 uporab. na DSP (SD117)

-        Odvzeli so jim vloge za OD in za vrtce – a ona ne vidi nič razlike (da bi bilo manj uporab.) (SD118b)

-        Njej se zdi, da je še več ljudi, ki so potrebni denarne pomoči (SD119)

-        Veliko ljudi, uporab. se loči, da so vsak za sebe, ker dobijo več denarja potem (ugotovijo kaj se jim bolj splača) (SD127)

-        Z reorg. – je kaotično stanje glede strukture same kako ljudje pridejo do pravic (ker je premalo zaposlenih in ker ni bilo narejenega načrta) (SD134)

-        Ni telefonskih št. za centralno službo ZUPJS (ki dela le OD, vrtce, štipendije) (SD135)

-        Že na tem področju ZUPJS so nekatere zadeve, ki niso od CSD (najemnine, subvencije) (SD156)

-        ZUPJS – to ni socialno delo (DA266a)

-        Uporab. – 5000 € je CSD plačal za komunalni odvoz vseh smeti pri enem uporab., ki je imel veliko smeti v stanovanju (in za to je šla IDSP) (DA271)

-        Soc. del. na DSP – ima 200 in več vlog (SG50)

-        Soc. del. na DSP ima na dan ogromno št. uporab., ki potrebujejo njeno pomoč (40 uporab. je sprejela na dan – to je nemogoče, da vzpostaviš delovni odnos, edinstveni projekt pomoči, delo na terenu) (SG51)

-        Pojavijo se lahko vprašanja zakaj bi soc. del., če sedaj dela 300 vlog, jih delala potem le 30 – če bi bilo bolj kvalitetno soc. delo (ni računice za MDDSZ) (SG134)

-        Na ZUPJS – so kar v veliki stiski (SG272)

-         

 

4.1.1.1.1         Zaostanki, zamude

-        V Lj. so zaostanki, zamude z odločbami (SČ210)

-        V Lj. so zaostanki, zamude z odločbami – ker so se nekateri delavci uprli, da ne bodo tako delali (SČ211)

-        Z reorg. – nastale so zamude (SF7)

-        Centralna enota se ni uspešno spoprijemala z zamudami ZUPJS (zamude so se kopičile) (SF9)

-        Z reorg. – se rešuje zamude tako, da so enote posodile (ne dale) njihove zaposlene na centralno enoto za 3 mesece (da jim pomagajo reševati zamude) (SF65)

-        Težko bodo splavali iz zamud (ZUPJS) (SF151)

-        Z reorg. – centralna enota ima še vedno zelo velike zamude (ZUPJS) (SF152)

-        Z reorg. – predvidevajo, da bodo šele maja 2019 prišli na stabilno stanje glede zamud na centralni enoti (ZUPJS) (SF153)

-        Z reorg. – sedaj februarja 2019 je še okrog 600 – 700 vlog za razrešiti iz avgusta in septembra 2018 (SF154)

-        Zaradi novega vala vlog decembra 2018 se bodo ponovno ustvarile zamude (SF156)

-        Ni še v redu glede zamud ZUPJS (SF157)

-        Ko imajo na centralni enoti zamude (ZUPJS) – še ves čas čutijo na enotah posledice (danes je bilo nakazilo otroških dodatkov – 50 ljudi je vsaj poklicalo na enoto zakaj oni nimajo otroškega dodatka) (SF158)

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – in zgodila se je napaka (SF168)

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – od vsega začetka je pristojna centralna enota (ne enota CSD) (SF169)

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – takrat so iz enote CSD poslali na centralno enoto (SF170)

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – strok. del. ne ve zakaj na centralni enoti tega še niso rešili (SF171)

-        Z reorg. – na tem CSD je specifika tudi to, da je zelo veliko zamud z otroškimi dod. (SE36)

-        Z reorg. – je treba kar naenkrat veliko zadev poročati dir. – sedaj sploh zato, ker so na tem CSD zaostanki (SE207)

-        Z reorg. – njene sodel. morajo vsakodnevno poročati zakaj niso naredile toliko vlog, kot je pričakovano (SE209)

-        Z reorg. – so bili tudi že zagovori strok. del. zakaj niso naredili 20 vlog na dan (SE210)

-        Če ni vloge fizično na območju tega CSD, je zaposleni v sistemu ne vidijo in ne morejo ljudem povedati kje so sedaj te vloge in koga naj pokličejo (SE232)

-        Po reorg. – sedaj, ko sprejema klice (1 mesec), se ji zdi zakaj rabi ona odgovarjati zakaj ni vlog, saj se ni ona spomnila, da je sedaj ta reorg. in da je cel kaos zaradi tega (SE258)

-        Po reorg. – oni so si probali oz. so razmišljali kako bi porazporedili reševanje nerešenih vlog med zaposlenimi (SE265)

-        Po reorg. – ona ne ve, če bi bila takrat pripravljena reči, da bo svoje delo pustila in da bo delala otr. dod. (SE268)

-        Po reorg. – en del zaostankov je bil tudi zato, ker so njene sodelavke (ki so sedaj šle na regijo) delale na enoti v drugem kraju (in ko so imeli sestanke, so morale hoditi v drug kraj na regijski CSD) (SE297)

-        Zaposleni, ki sta bili prestavljeni na sedež – zelo veliko delajo zaradi zaostankov (SE662)

-        CSD – sedaj so zamude (SC134)

-        Ena gospa je pred tremi meseci in pol oddala vlogo za subvencijo vrtca – a ni še dobila odgovora (SC140)

-        Na enotah bodo imeli težave za reševanje vlog, ker so iz enot pobrali zaposlene in jih dali na regijo (za reševanje zaostankov na regiji) (SC144)

-        Uporabniki – tudi po več mesecev niso dobili odgovorov na vloge (2, 3, 4 mesece) (SC200)

-        Nobeden v Sloveniji nima toliko zaostankov, kot jih je na tem CSD (SA46)

-        Urejanje zaostankov vlog se je prerazporedilo po celi Sloveniji (SA47)

-        Ni v redu, da se je urejanje zaostankov vlog prerazporedilo po celi Sloveniji (SA48)

-        Dosti je bilo napak pri reševanju vlog – ki so jih po drugih krajih urejali za ta CSD (ker so specifike glede upoštevanj zadev) (SA50)

-        Na tej regiji so zaostanki odločb (SA152)

-        Zaostanke – so razdelili med vse enote tega CSD (ni bilo usklajeno s krajevno in stvarno pristojnostjo) (SA171)

-        Prišlo je do zaostankov – in to uporab. občuti (DD122)

-        Sedaj se ukvarjajo z velikim št. vlog, zaostanki zaradi reorg. (zaradi tedna, ko so nadgrajevali inf. sist.) (DD124)

-        Ogromno vlog je in jih ne morejo podelati (SD31)

-        Sedaj so problemi, izzivi, ker niso narejene vloge (SD34)

 

4.1.1.1.2         Izkoriščanje sistema, manipulacije

-        ZUPJS – dosti je izkoriščanja sistema (kar je verjetno za FSD boleča informacija) (SF221)

-        ZUPJS – izkoriščanje sistema – to ni samo mit (SF222)

-        ZUPJS – izkoriščanje sistema – je dosti tega (SF223)

-        ZUPJS – izkoriščanje sistema – ljudje so se odločiti tako živeti (SF224)

-        ZUPJS – izkoriščanje sistema – ljudje se nočejo zaposlovati, ker jim je bolj ugodno prejemati DSP in vse prejemke, kakor da bi se zaposlili (to se kaže pri socialni aktivaciji) (SF225)

-        Če imaš nek dohodek in ti ni treba nič za to narediti, potem si s tem zadovoljen (SF237)

-        Izkoriščanje sistema ZUPJS – če strok. del. ves čas podpirajo to, potem težko tudi uporab. najdejo motivacijo narediti preskok (to je dosti v sodelovanju z ZRSZ) (SF240)

-        Na ZUPJS – je zelo veliko manipulacij (zaposleni niso neumni, vedo kaj se dogaja, a nimajo časa vse preverjati) (SD125)

-        Nekdo, ki ima DSP, mora gotovo še kje kaj delati, če ima tržno stanovanje – s 400 € to ne more pokrivati (SD126)

 

4.1.1.1.3         ISCSD

-        ISCSD2 tri četrtine časa ne dela (SD14)

 

4.1.1.2         Sodelovanje z drugimi organizacijami, drugimi

-        Stažisti terapevti – niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili terapevti (2 leti izobraževanja nista dovolj, rabiš zelo dobro osebno izkušnjo, več poglobljenega znanja) (DF267)

-        Na tej enoti – bistveno težje tukaj pride na šole ipd. – ker je tu relativno na novo in še nima narejene mreže ljudi s katerimi sodeluje (in se drugi vprašajo kdo je ona) (SB606)

-        Sedaj na delovnem mestu koordinatorke preprečevanja nasilja – ni več toliko v stiku s strok. delavci iz šol in ostalimi (ker ima drugo funkcijo in ni več toliko vpeta v aktualne primere, malo pride in gre) (SB609)

-        Sedaj na delovnem mestu koordinatorke preprečevanja nasilja – ni več toliko v stiku s strok. delavci iz šol in ostalimi – in je to težje, ker še nima narejene mreže ljudi s katerimi sodeluje (SB610)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – tudi, če ona naredi v redu in drugi sektor ne, se to izgubi (SB807)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – si podajajo odgovornosti (SB808)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – nobeden ni čisto pristojen (SB809)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – na koncu rezultata ni, ker ne stojijo vsi v vrsti (SB810)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – uporab. in dobro delo nekaterih se izgubi vmes med njimi (SB812)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – nekdo ne prepoznava določenih zadev (se jim ne zdijo take) (SB813)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – nekdo prepočasi odreagira (SB814)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – nekdo zelo drugače vidi nekatere zadeve (SB815)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – tukaj gre največ zadev mimo (da potem ni rezultata) (SB816)

-        Na nek način je žalostno, da ni iz strani CSD prišel interes za Hišo za otroke, da je interes prišel od drugje in da gredo oni (CSD) zraven (SB847)

-        Sodelovanja z zaposlenimi iz drugih org. – malo je odvisno tudi kako so ljudje narejeni – eni pogledajo vse, da jim ne bi bilo treba (SB954)

-        Sodelovanja z zaposlenimi iz drugih org. – malo je odvisno tudi kako so ljudje narejeni – nekateri se tudi bojijo sodelovati (da bi se oni izpostavili in da se potem ne bi nič zgodilo, da CSD ne bi naredil) (SB955)

-        Pri nekaterih ljudeh je veliko nekih prepričanj, s katerimi se soočajo zakaj oni vlečejo nazaj v obstoječe stanje (družina je najboljša za otroka; mama je ena sama; da bodo razbili družino,…) (SB962)

-        Sodelovanja z drugimi org. – nekateri iz drugih org. rečejo, da naj bi delali zelo previdno in da naj bi oni iz teh drugih org. nekatere zadeve delali (da naj bi se oni pogovorili s starši, če je sum na nasilje) (SB963)

-        Sodelovanja z drugimi org. – njej gredo lasje po konci, če ji rečejo nekateri iz drugih org., da naj bi se oni iz teh drugih org. pogovorili s starši, če je sum na nasilje (SB964)

-        Sodelovanja z drugimi org. – ona jih vpraša, da če je sum na nasilje, kaj mislijo, da bo ta oče rekel, če naj bi se oni pogovorili z njim, ko bo prišel k svojim otrokom – če bi on rad šel v zavod (SB965)

-        Sodelovanja z drugimi org. – ona jih vpraša, da če je sum na nasilje, kaj mislijo, da bo ta oče rekel, če naj bi se oni pogovorili z njim, ko bo prišel k svojim otrokom – če bi rad, da očeta policisti odpeljejo (SB966)

-        Sodelovanja z drugimi org. – treba je iti čez neka prepričanja, ki niso prava (ne veljajo, ne držijo) (SB969)

-        Sodelovanje z drugimi org. – ne ve kako delajo na drugih CSD (SB1003)

-        Sodelovanja z drugimi org. – če si se odzval, ko te je nekdo rabil – lahko se tudi zgodi, da se ti drugi kljub temu ne odzovejo (SB1014)

-        Z zdravstvom in sodiščem imajo precej težav (se kregajo) (DE206)

-        Slovenija – tu naj bi imeli radi, da rečejo, da to ni naša pristojnost (to od zdravstva, policije, sodišča – se dogajajo prepošiljanja) (DE208)

-        Otrok, ko se ga odvzame – lahko, da se ga nima kam namestiti (SA320)

-        So medresorska trenja – ki jih je treba razčiščevati (SA323)

-        Izziv – ravnatelj enega od zavodov kamor se namešča mladostnike z odločbo CSD ali sodišča – je pritiskal na njeno sodel., da ga more vzeti iz zdrave družine in ga z odločbo CSD namestiti v to šolo (SA324)

-        Težko je delati, če strokovnjaki iz drugih strok ne podajo dobrih, transparentnih informacij, ki jih imajo (SA330)

-        Nekatere institucije pričakujejo od CSD, da bodo ocenili psihološki profil otroka (DD159a)

 

4.1.1.2.1         Policija

-        Policija – je zelo velika razlika ali dobiš patruljo ali dobiš kriminalista (v odnosu, znanju, vsem) (SB134)

-        Policija – sodelovanje z njimi je odvisno od regije (SB500)

-        Policija – kar se pogosto zgodi pri otrocih (ko posredujejo, jih obravnavajo) je to, da oni rečejo, da je to pa od sociale (SB502)

-        Policija – pri otrocih – ne prepoznajo tistega dela, da oni so tukaj za to, da varujejo (SB503)

-        Policija – pri otrocih – oni morajo poskrbeti, da bo otrok varen (da ga nobeden ne bo tepel, da se ne bo utopil idr.) – to je njihovo (SB504)

-        Policija – enkrat ji je njihova policistka nekaj rekla, kar ji zelo ni bilo všeč (SB508)

-        Policija – primer – so prišli, kjer je bilo nasilje očeta nad otrokom, uredili javni red in mir, odšli in poklicali njo soc. delavko, ki je bila v interventni (da naj sedaj CSD uredi – da naj bi bilo od njih) (SB511)

-        Policija – imajo zelo močno takšno razmišljanje, da ko gre za otroka, da naj to ne bi bilo njihovo in da naj bi bilo to od sociale (SB528)

-        Policija – primer – je gospod prišel prijaviti nasilje v povezavi z otrokom, so klicali interventno soc. delavko in je ona jemala zapisnik (SB529)

-        Policija – primer – je gospod prišel prijaviti nasilje v povezavi z otrokom, so klicali interventno soc. delavko – policija ni nič naredila, sploh niso prepoznali svojega deleža (SB530)

-        Policija – zgodijo se jim situacije, ko policija ne naredi kar bi morala in da ne prepoznajo svojega deleža (SB533)

-        Policija – mogoče kdaj tudi CSD ni kaj naredil kar je policija mislila, da bi oni morali in niso (SB534)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – tu so se kar malo bodli s policisti (SB536)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – nobeden ni bil pristojen za to, da bi mladoletnico vlekel ven od fanta, kjer je prostovoljno, k staršem (SB542)

-        Policija – primer – ena deklica je takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav), na koncu je ona šla (SB550)

-        Policija – primer – ko je deklica takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav), so bili oni zelo nezadovoljni (ker so se zelo potrudili, so veliko naredili) (SB551)

-        Policija – primer – ko je deklica takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav) – se jim je zdelo, da CSD ni naredil dovolj, da bi jo zavarovala (SB553)

-        Policija – primer – ko je deklica takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav) – to je policiste ujezilo, ker so svoje naredili, se po blatu plazili, da so jo dobili (SB557)

-        Policija – včasih z njimi ni zadovoljna (SB559)

-        Policija – v knjigi Stiska je lahko izziv je avtor Žorž rekel, da imajo policisti večji občutek za žrtve, kakor socialni delavci (SB564)

-        Policija – ona ne ve zakaj imajo policisti večji občutek za žrtve, kot socialni delavci (SB565)

-        Policija – lahko so kakšni tudi kaj zafrkavali (SB595)

-        Policija – njena kolegica je imela tudi zelo slabe izkušnje z njimi (SB596)

-        Policija – ona je imela z enim slabo izkušnjo (a to naj bi bila njegove osebna nastrojenost) (SB598)

 

4.1.1.2.2         Nevladne organizacije

-        CSD odločajo o zadevah – in ne ve, če nevladne org. kaj dosti bistveno pomagajo glede tega odločanja (SF280)

-        Tudi, če so nekatere nevladne org. na nekaterih področjih, še vedno CSD prevzame glavnino dela z odločbami in odločanjem (SF281)

-        Še vseeno bistvo dela pade na CSD (kljub temu, da tudi nevladne org. sodelujejo z uporab.) (SF285)

-        Anita Ogulin – oni masovno pišejo poročila za njo vsak dan (kdo gre v projekte) (SF300)

-        Anita Ogulin – poročila za projekte so dodatno delo za CSD (dodatni kupi papirja za izpolniti, napisati) (SF302)

-        Nevladniki in CSD naj ne bi bili ravno v prijateljskih odnosih načeloma (neka taka prepričanja naj bi veljala) (SF376)

-        Nevladniki in CSD – je čisto drug način dela (SF377)

-        Nevladniki in CSD – drug drugega težko razumejo (SF378)

-        Nevladniki – dostikrat obsojajo CSD za njihova ravnanja, odločitve (ker težko razumejo preobremenjenost CSD in da je znotraj sistema težko ustvarjati nepredvidene rešitve, ki niso na voljo) (SF379)

-        Nevladniki – dostikrat obsojajo CSD za njihova ravnanja, odločitve – da se nepravilno, nestrokovno odločijo, da so preveč strogi (SF381)

-        Nevladniki in CSD – njeni sodelavci se pritožujejo, da so dostikrat nesoglasja med njimi (SF383)

 

4.1.1.2.3         Zdravstvo

-        V zdravstvu, na psihiatriji – se zgodi, da prehitro odpustijo paciente (DF136)

-        Problem – ko bolnica reče, da bodo npr. starejšega gospoda po zdravljenju noge izpustili iz bolnice in v sociali rečejo, da takšen ne more iti domov (DE203)

-        V sociali trdijo, da gospod s tako poškodbo noge ne bo mogel živeti sam (DE204)

-        Zdravniki – ne napišejo, da se otroka doma pretepa, tudi, če vejo (se ne upajo izpostavljati, ker se bojijo) (SA329)

-        Psihiater – dobijo napotnico od osebnega zdr. in jim dostikrat dajo tablete in se ne pogovarjajo toliko z njimi (SA394)

-        Zdravstvo – CSD puščajo same in prepuščene, da je grdo videti (DA253)

-        Kličejo urgenco in ne pridejo – da to ni njihova vsebina, da je to od sociale (in zdravnik ne pride) (DA254)

-        Izzivi glede sodelovanja CSD in zdravnikov (DA256)

 

4.1.1.2.4         Šole, šolstvo

-        Iz šole ne pokličejo prvo minuto, ko rabijo kaj (SB239)

-        Ko iz šole pokličejo, da rabijo CSD – takrat je vroče (SB240)

-        Sodelovanja z drugimi org. – nekateri v šolstvu so šokirani, presenečeni, ko jim ona pove kaj bo oče rekel, ko bo prišel domov k svojim otrokom, če se bi v šoli pogovorili z njim, če je sum na nasilje (SB967)

-        Sodelovanja z drugimi org. – če bi se šolska svet. delavka pogovorila s staršem, če je sum na nasilje, najbrž ne bo rekel, da ga je res polomil (SB968)

-        Njene kolegice zaznavajo med vrstniško nasilje na šolah kot izziv, problem (SB980)

-        Medresorski pritiski – iz strani šolstva na socialo (SA325)

-        Neurejeno stanje – v šolstvu, osnovne šole – ne vejo kakšne so njihove pristojnosti – karkoli se v šoli naredi – rečejo, da naj gredo na CSD (SA326)

-        Svetovalni delavci iz šol kličejo na CSD kaj naj bi rabili oni na CSD narediti (nalagajo njim delo) (SA328)

 

4.1.1.2.5         Sodišča

-        Vsi postopki, ki bodo sedaj na sodišču, CSD ne bodo razbremenili (DB97)

-        Zadeve CSD na sodiščih – zaradi postopka kakšni konkretni primeri padejo, čeprav so bili strokovno pravilno izvedeni (DC142)

-        S sodniki – imajo težave – oni imajo občutek, kot da naj bi bili njihov servis (DE207)

 

4.1.1.2.6         ZRSZ

-        Sodelovanje z ZRSZ – poteka v redkih primerih (soc. aktivacija, odstopljeni iz ZRSZ) (SF246)

 

4.1.1.2.7         Psihoterapija

-        Psihoterapevtsko področje – ni urejeno sistemsko v Sloveniji (ni v razvidu poklicev) (SA395)

 

4.1.1.3         Sodelovanja z uporabniki

-        Vic – koliko soc. delavcev rabiš za zamenjati žarnico – eden je dosti, samo, če se hoče žarnica zamenjati (SB471)

-        Če ljudje ne želijo sprememb, se lahko ona zelo trudi in ne bo sprememb (SB473)

-        Sodelovanja z uporab. – ni dobro uporab. nalagati zadev za katere se ve, da jih ne bodo zmogli (SB774)

-        Sodelovanja z uporab. – po nekaj časa, če imajo uporab. preveč zadev, ki se jim jih naloži, jih odnese - ne zmorejo (SB776)

-        Strok. delo – s PSP vstopajo le na podlagi neke inf., a če uporab. ne dovoli, da oni pridobivajo te inf., jih ne smejo (SE76)

-        Strok. delo – nekateri rečejo, da potem je pa v redu v družini, če uporab. ne dovolijo, da oni pridobivajo nekatere inf. (SE77)

-        Zdi se ji, da se ljudi pošilja od vrat do vrat oz. od telefona do telefona (SE235)

-        Večina uporab. je razumevajočih glede preusmerjanj njih iz strani zaposlenih na CSD na druge zaposlene na CSD (SE236)

-        Marsikomu od uporab. ni v redu preusmerjanje njih iz strani zaposlenih na CSD na druge zaposlene na CSD (SE237)

-        Uporab. – velikokrat ne sprejmejo ponudbe, ko jih obrne tudi še kam drugam, da tudi še kje drugje dobijo kakšno podporo (SE347)

-        Država naj jim ne bi dala nalog, da bi delali skupine, tabore, delavnice (SE393)

-        Ker ni časa, si zaposleni ne predajo med seboj nekatere zadeve (npr. pri uporab., ki sodelujejo z različnimi zaposlenimi) (SE400)

-        Uporab. – so tudi ljubimci mamic, ki so ponujali otrokom denar za spolne usluge (SE630)

-        Dretje, povzdignjen glas uporab. – to ni vsakodnevna situacija na CSD, se pa zgodi (in to ni le od reorg. naprej) (SE634)

-        On opaža, da ni več učbeniškega primera uporab. (še pri najbolj enostavnih zadevah se zaplete, še tam, kjer nikoli ni bilo težav do sedaj) (DE180)

-        Uporab. pridejo k njim, mama ima hišo in je eni hčerki podarila hišo – in prideta drugi dve hčerki na CSD, da rabi CSD nekaj narediti (da je tista hči že vse dobila, da to ne more in da je mama dementna) (DE210)

-        Spoznal je, da nekateri partnerji lahko niso kompatibilni (DE286)

-        Uporabniki se lahko nalepijo na strok. del. – so odvisni od odnosa (od njihovih podpor) (DE289)

-        Uporabniki, ki se nalepijo na strok. del. – lahko pride tudi do ljubosumja, zaljubljenosti (DE290)

-        Uporabniki, ki se nalepijo na strok. del. – so rabili tudi presekati, ustaviti (brez pardona) (DE291)

-        Če ne bodo uporabljali novih konceptov strok. del. na CSD – potem ne bodo vedeli ali so uspešni (DE352)

-        Oni lahko družini svetujejo kaj naj bi delali in kam bi se lahko vključili – a lahko, da se družina nikamor ne vključi in ne dela, tako, kot na CSD svetujejo – in potem je lahko odvzem otrok (SA522)

-        Imaš tudi visoko izobražene, ki so zelo nesramni (SD48)

-        Naj ne bi mogel vseh uporab. spodbuditi glede njihovih poti, ker nekateri tega nočejo (SD108b)

-        Ona kdaj tudi uporab. kaj preveč reče in se lahko razburijo, ne pomirijo (SD296)

-        Uporab. – nekateri rečejo, da če ne pride dir., da ne bodo nekaj naredili (DA259b)

-        Izzivi v sodelovanjih z uporab. – duševno zdravje, nasilje (DA260)

-        Uporab. – če greš v nadzor, lahko ne pride do sprememb, ki jih družina rabi (SG89)

-        Če bodo soc. del. lahko samo birokratsko sodelovali z uporab. – bo izid v družbi v prihodnosti drugačen, kot bi bil, če bi lahko zelo kvalitetno sodelovali z uporab. (SG149)

-        Primer – eni mami so naložili toliko stvari, ki jih povprečen človek ne more izvesti (tudi ona intervjuv. jih ne bi mogla) (SG247)

-        Pričakovanja, ki jih imamo do uporab. – so včasih malo pretirana (da se vključi v več oblik pomoči, ki jih mi ne bi zmogli) (SG248)

-        Včasih imajo pomisleke uporabljati nekatere vire moči za sodelovanja z oz. pomoč uporab. – če imajo strah, da bi bili oni nekaj soodgovorni (SG261)

-        Če se ožijo viri pomoči za sodelovanja z oz. pomoč uporab., jim ostane birokracija na CSD (SG263)

 

4.1.1.4         Interventna služba

-        Sistem izvajanja interventne službe – se kaže kot tak, da ni povsem sprejemljiv (DC267)

-        Interventna služba – če ima strok. delavka ponoči intervencijo (ki npr. traja 6 ur), rabi iti naslednji dan v službo in nima dovolj počitka po ZDR (DC270)

-        Na intervencijah – so druge službe v parih (reševalci, policisti (uniformirani)) (DC271)

-        Interventna služba – strok. delavka gre sama, sredi noči na teren, s svojim avtomobilom, s telefonom v roki (DC272)

-        Interventna služba – vprašanje varnosti zaposlenih (DC273)

-        Interventna služba – je kar nekaj pomanjkljivosti pri delovanju (DC274)

-        Interventna služba – ni čisto usklajena z zakonom v zvezi s počitkom, ki bi jim ga morali zagotoviti (SB180)

-        Interventna služba – če je ona ponoči dežurna in potem ne more priti v službo in se ji to šteje v plus ure – ona to ne bi bila pripravljena delati (ker bi delali zastonj) (SB181)

-        Interventna služba – slišijo ideje, da naj bi se to štelo kot nadure (SB203)

-        Interventna služba – ni jim v redu, da bi se to štelo kot nadure (SB204)

-        Interventna služba – da ima telefon pri sebi in da bi dobila samo nadure (kot plus ure), ko je aktivna (na terenu, telefonu) – ji to verjetno ne bi tako plačali, kot je urejeno sedaj (SB209)

-        Interventna služba – da ima telefon pri sebi in da bi dobila samo nadure (kot plus ure), ko je aktivna – in potem bi morala biti še toliko ur doma, zaradi počitka in ne bi dobila nič dodatnega denarja na koncu (SB210)

-        Interventna služba – da ima telefon pri sebi in da bi dobila samo nadure (kot plus ure), ko je aktivna – če ne dobi dodatnega denarja, samo nikamor ne sme, znervirana je, obremenjena (SB211)

-        Interventna služba – ponoči si sam (SB212)

-        Interventna služba – ponoči ne moreš nobenega poklicati (SB213)

-        Interventna služba – ponoči ne moreš nobenega nič vprašati, ko nobena institucija ne dela (npr. na ministrstvo, če ima tujce) (SB218)

-        Interventna služba – koga naj pokliče (npr. katere institucije pa imamo za trgovino z ljudmi – eno je našla na internetu, kaj CSD naredi ker je odrasel in kaj ne) (SB219)

-        Interventna služba – se težko z nekom zelo posvetuješ (SB224)

-        Interventna služba – če te pokličejo, je težko pustiti tim, imaš naročene ljudi (SB244)

-        Interventna služba – ko pokliče druga institucija, so oni v stiski in ne vejo kaj naj naredijo (kot uporab.) (SB248)

-        Interventna služba – včasih ne veš komu delaš PSP – zaposlenim v institucijah, ki te kličejo za pomoč ali uporabnikom (SB249)

-        Interventna služba – najslabše kar lahko CSD naredi je, da le pove, da to ni njihovo, zakaj njih kličejo in da nimajo oni s tem nič (SB252)

-        Interventna služba – če se CSD ne odzove dobro – so tisti, ki rabijo pomoč (uporabniki, zaposleni v institucijah) sami in ne vejo kaj naj naredijo (SB257)

-        Interventno delo – tam na terenu si sam in si odvisen sam od sebe (DČ60)

-        Interventno delo – mlajše delavke se ne odločajo za to (strah, da bi kaj narobe naredila) (DČ62)

-        Interventno delo – sedaj nimajo naslednikov, da bi kdo prevzel to področje dela (DČ66)

 

4.1.1.5         Programi

-        Vsako leto posebej se pokrivajo (DG142)

-        Vezani so na razpise MDDSZ in proračune občin (DG143)

-         Odvisni so od pridobitve javnih delavcev (na razpisih) (DG152)

-         Rednega dela brez le-teh CSD ne bi mogel izvajati (ga izvaja bistveno slabše) (DG154)

-         Niso vključeni v redno dejavnost (DG157)

-         DC za otroke in mladostnike – če ne greš otroka iskati na dom, če ne izvajaš to na terenu, potem otrok ni (ker jih starši (s temi izzivi, problematiko iz soc. ogroženih družin) ne pripeljejo) (DF76)

-         Na eni enoti so program za stare ukinili (SC123)

-         Nimaš več koga, ki bi sploh programe delal (SC245)

-          

4.1.1.5.1         Socialna aktivacija

-        Soc. aktivacija – za ljudi niso postavili višjih pogojev, da se vključijo (oz. sankcij, če se ne) (SČ186)

-        Socialna aktivacija – kljub temu, da je vabila uporabnike, se skoraj nobeden ni želel odzvati, da bi se socialno aktiviral (dosti med njimi je bilo tudi mladih) (SF228)

-        Soc. aktivacija – uporab. se je večinoma nočejo udeleževati (SF369)

-        Soc. aktivatorji – projekt, ki ni najbolj uspešen (DC232)

-        Soc. aktivacija – ugotavlja se, da ta projekt ni tako uspešen kot so si želeli, kot je bilo zastavljeno (DC237)

-        Soc. aktivacija – ta projekt je prišel prepozno (ker gospodarska kriza ni več takšna, brezposelnost ni več tako visoka) (DC238)

-        Soc. aktivacija – zelo težko naberejo udeležence za ta, tak program (ker so to dolgotrajno brezposelni uporabniki) (DC239)

-        Soc. aktivacija – s temi uporab. je izziv, težko delati soc., strok. delavcem, ki to delo sicer poznajo, so ga vešči (DC240)

-        Soc. aktivacija – s temi uporab. je še večji izziv, še bolj težko delati soc. aktivatorjem, izvajalcem teh programov, ker specifik teh uporab. ne poznajo (DC241)

-        Soc. aktivacija – zaradi precej nizke brezposelnosti so jim ostali uporab. s katerimi je več izzivov, s katerimi imajo izvajalci velike izzive, zelo težko delajo (DC247)

-        Soc. aktivacija – izvajalci odstopajo od pogodb (tudi zaradi zahtevnosti dela s temi uporab.) (DC248)

-        Soc. aktivacija – soc. aktivatorji, izvajalci teh programov – verjetno niso poznali te populacije uporab. (zahtevnost sodelovanj z njimi) (DC252)

-        Soc. aktivacije – izvajalci niso najbolj usposobljeni strok. delavci za delo z ljudmi (DC254)

-        Soc. aktivacija – pridobiti, da se ljudje vključijo, je bil velik podvig (ljudje so navajeni na svoj način življenja, to pomeni potem nekaj ur dela na dan, sprememba rutine) (DD287)

 

4.1.1.6         Področje odvisnosti

-        Varne sobe za odvisnike – to še ni urejeno (DČ339)

-        Zaskrbljujoče je, ker se jim dogajajo odvisnosti (DA135)

-        Na tem področju se dobi vse droge, ker so tranzicija – se pretaka vse živo, vse kar hočeš, si zamisliš, kar si zaželiš (DA136)

 

4.1.1.6.1         Digitalne naprave, igrice

-        Sedaj je več zasvojenosti z digitalnimi napravami, igricami (SB852)

-        Digitalne naprave – to je en nov svet (SB855)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – ve, kako je kot mama izgubljena (SB857)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – zelo težko je biti njim ''zdravnikom'', ki niso teh sort, ker ona zelo ni v tem, in ji je kar težko razumeti točno kaj se tam dogaja (kako s tem, kam dati, koliko dati, ne dati) (SB858)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – bazičnih znanj jim kot staršem manjka (SB859)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – bazičnih znanj jim kot odraslim manjka, ko so v stiku z otroki, ker je tam en svet, ki ga absolutno ne razumejo (nimajo pojma) (SB860)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – otroci jim o tem ne pripovedujejo, ker vejo, da nima smisla, ker ne razumejo (SB861)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – tam v digitalnem svetu se marsikaj dogaja, kar oni (starši, odrasli) ne vejo niti kaj se dogaja točno (SB862)

-        Mladina – živijo v obeh svetovih – realnosti in digitalni fikciji (to so združili) (SB863)

-        Digitalni svet – meni, da je to nekaj kar oni (starši, odrasli) ne razumejo (SB864)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – z otroci se lahko kregajo glede telefonov – ali bo dal telefon ali ne bo dal telefona (SB871)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – ni doma staršev, odraslih, da bi lahko spremljali otroke (kje je, kaj dela, omejiš koliko časa je gor), ker pridejo pozno domov (kako bodo to spremljali) (SB872)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – vprašanje je kako lahko to spremljajo (SB873)

-        Digitalne naprave – mladina, otroci – vprašanje je ali bodo imeli zaklenjen telefon (SB874)

-        Digitalne naprave – ona ne zna uporabljati nekaterih zadev (naložiti nekaterih zadev) (SB877)

 

4.1.1.6.2         Področja alkoholizma

-        Področje alkoholizma – ko je ona prišla delati, je to področje že zelo usihalo na CSD (SB823)

-        Področje alkoholizma – sedaj ni nič več tega področja na CSD (SB824)

-        Področje alkoholizma – znanja ni več za to delo na CSD (ljudje, ki so to znali delati, so šli oz. grejo sedaj v penzijo in ni več znanja) (SB825)

-        Področje alkoholizma – redki ljudje so, ki to znajo delati na CSD (SB826)

 

4.1.1.7         Dvojne vloge

-        Dvojna vloga soc. del. na vseh področjih CSD, kjer oseba o nečem odloča, je sporna (SF328)

-        Dvojna vloga – če določiš koliko bodo ljudje dobili denarja (in če določiš, da ga ne bojo nič), težko resnično prisluhneš človeku, če mu hkrati daš negativno odločbo (npr. krivdni razlog, ker ni dokazil) (SF329)

-        Dvojna vloga – je lahko tudi absurdna (SF330)

-        Dvojna vloga – npr. družina, ki ji odvzameš otroka, zraven jim pa krepiš moč (SF331)

-        Dvojna vloga – je zelo težka (SF333)

-        Dvojna vloga – v njihovih očeh si jih lahko izdal (SF336)

-        Dvojna vloga – kako graditi zaupanje na tem (je težko, izziv) (SF337)

-        Dvojna vloga – dostikrat so ljudje razočarani (kakšna oseba se z njo pogovarja veliko časa o svoji stiski, potem ji pa izda odločbo za IDSP in ji da 200 € manj, kot jih je dala prejšnjič druga zaposlena) (SF338)

-        Dvojna vloga – ljudje so lahko zgroženi (da so se super razumeli in da so dobili manj denarja) (SF339)

-        Dvojna vloga – težko je o nečem odločati, hkrati pa imeti zaupanje osebe in jo podpirati in krepiti (ker si s tem lahko vse zaminiral) (SF341)

-        Dvojna vloga – ločitev na strok. sodelovanje in odločanje je težko narediti, tudi zaradi pravice do pritožbe (komu se bo pritožil, če odločevalec ni blizu ljudem, če ne more imeti z njim stika?) (SF343)

-        Dvojna vloga – ni dobro, da je odločanje in svetovalni proces z uporab. skupaj združeno (SF348)

-        Dvojna vloga – ločitev na odločanje in svetovalni proces – je precej težko izvesti, ker ko delaš odločbo, rabiš imeti informacije o ljudeh, pogovor z njimi, individualiziran pristop (SF351)

-        Dvojna vloga – ločitev na odločanje in svetovalni proces – je vprašanje, če se to da ločiti (SF352)

-        Dvojna vloga – ločitev na odločanje in svetovalni proces – na nek način je absurdno, da bi na skupinah razdelili uporab. od strok. del. s katerimi že sodelujejo, ker jih oni že poznajo, so v odnosu (SF355)

-        Dvojna vloga – to ne more biti (DA231)

-        Dvojna vloga – to je zelo težko izpeljati (kot, da bi se norčeval iz nekoga) (DA235)

-        Problem na CSD je, da imajo nadzorno funkcijo in so usposobljeni pomagati – in jih sistem malo sili v to, da so hkrati tudi nadzorniki (ko se pomešata ti dve vlogi, je izziv, težava) (SG72)

-        Dvojna vloga – to je velik izziv, zelo težavno (SG75)

-        Dvojna vloga – ko greš samo v nadzor, se ti začnejo ljudje umikati (SG76)

-        Dvojne vloge – o tem je bilo veliko polemike (SG78)

 

4.1.1.8         Skrbništva

-         Kar veliko izzivov, težav je na področju skrbništva (SB360)

-        Skrbništvo – zelo ni ok (SB371)

-        Skrbništvo – to, da je to častna in prostovoljna funkcija, ni ok (SB390)

-        Skrbništvo – veliko odgovornost prevzameš (SB391)

-        Skrbništvo – za veliko zadev na CSD niso usposobljene, so jim res neznane (SB392)

-        Skrbništvo – prihajajo otroci, ki imajo deleže v podjetjih (SB393)

-        Skrbništvo – si odgovoren kaj se bo z zadevami zgodilo (SB394)

-        Skrbništvo – ne moreš iti skozi en tečaj, da boš znal z delnicami delati (ne ve, če se da) (SB401)

-        Skrbništvo – soc. delavec ne more razpolagati s tolikšnimi znanji, da bi lahko res dobro upravljal z nekim premoženjem (SB403)

-        Skrbništvo – vesela je, da ne dela tega (SB405)

-        Skrbništvo – ne ve kako se zaposleni na CSD znajdejo glede tega (SB408)

-        Skrbništvo – se upravlja tudi s hišami (jih imajo, je kar nekaj tega) (SB409)

-        Skrbništvo – je težko za zaposlene na CSD znajti se glede tega (SB410)

-        Skrbništvo – če se le da, probaš koga najti, ki ima kakšna znanja glede tega (SB413)

-        Skrbništvo – če se le da, probaš koga najti, ki bi to prevzel (SB414)

-        Starejša oseba – nobenega ni, ki bi bil pripravljen prevzeti skrbništvo (to delajo po odločbah CSD, po pooblastilu strok. del.) (SA332)

-        Skrbništvo – trenutno je zapisano, da je to prostovoljna in častna naloga (SA337)

-        Skrbništvo – mnenja strok. del. so se razlikovala glede tega kako bi se to lahko uredilo (SA345)

-        Težave so pri postopku sprejema v dom starejših – kdo lahko ta postopek začne – je dovolj, če to začne skrbnik ali more podpisati uporab. (SA358)

 

4.1.1.9         Kvaliteta strokovnih sodelovanj

-        Zaposleni na različnih področjih CSD nimajo časa, da bi z uporab. najbolj kvalitetno strok. sodelovali (SF257)

-        Sedaj se ne dela toliko na reševanju izziva, problema, kot bi se moglo (na njihovem oddelku predvsem finančno, odprte so pa še druge tematike, ki pa se ne premaknejo) (SF314)

-        Sedaj ni dovolj poglobljeno delo z uporabniki (DC119)

-        Če ona ne zna slišati ljudi in jim ne zna reči prave zadeve in jih ne zna prav voditi – potem je težje, da se bosta onadva v enem razgovoru zelo veliko zadev lahko zmenila (SB334)

-        Če ne nagovoriš to kar uporabniki zares sporočajo, zapnejo oz. se zapletejo (SB337)

-        Zaposleni na CSD – nimajo časa za dolge psihoterapije z uporab. (SB345)

-        Delo na CSD – ona je tudi kdaj tako naredila, da ko je dobila zadevo, da je nekdo nekje enega otroka pretepel, je naredila 1 ali 2 razgovora in zadeve zaprla – ker in ko je bilo preveč zadev (sedaj in prej že) (SE337)

-        Delo na CSD – naredi kar je minimum, da se naredi (če ne zmore ob vsej količini dela) (SE344)

-        V tem trenutku, s takšno količino dela in stanjem, kot je na njihovi enoti, vidi zelo malo možnosti za uporabo konceptov in metod soc. dela v večji meri (razen, če bi strok. del. delal še cele dneve doma) (SE416)

-        Ni realna možnost, da bi strok. delavec delal še cele dneve doma za uporabo konceptov in metod soc. dela v večji meri (SE417)

-        Včasih pri kakšnem konkretnem primeru res niso dosti naredili (SE482)

-        Tudi vsi soc. del. ne znajo dobro strok. delati (SA250)

-        Tako, da bi se lahko res posvetil uporab. – ne moreš s številom obstoječih kadrov v takšni meri kot bi bilo potrebno (ne da se) (DD213)

-        Nimajo časa za zelo kvalitetno strok. delo (SG59)

-        Pri soc. delu – ko prideš izučen za koncepte soc. dela, naletiš na izziv kako jih vnašati v stroko v praksi (SG83)

-        Strok. del. na ZUPJS niti nima možnosti imeti zelo kvalitetnih strok. sodelovanj z uporab. (pri 40-ih uporab. na dan) (SG103)

-        Prehod razvoja soc. delovnih konceptov v prakso – ni bil tako dober, kot so si želeli (SG167)

 

4.1.1.10      Sodelovanje, delo s starejšimi

-         Starejši ljudje – ostajajo doma čim dlje v svojem okolju (SČ49)

-        Delo s starejšimi – je eden izmed glavnih izzivov, ki bo v prihodnosti (DB147)

-        Področje starejših – dolgotrajna oskrba – oblike bivanja – zavodske, institucionalne so zasedene in neprimerne (DB148)

-        Področje starejših – manjkajo vmesne oblike med institucijo in običajnim življenjem (iz skupnostnega vidika) (DB151)

-        Področje starih – na tem območju je gotovo izziv, problem velika razpršenost in potem so prevozi največji izziv, problem (SB882)

-        Področje starih – se staramo, vedno več je starih (SB884)

-        Področje starih – ko je pomislila na stare, je pomislila na to kdo bo skrbel za njih, če ni senzibilnosti, občutka za druge pri mladih (če, ko je vsak zase) (SB885)

-        Stari – naj ne bi bili tako lepi (SB887)

-        Starejši gospod lahko reče, da ne gre v dom, čeprav sam ne more skrbeti zase (DE205)

-        CSD – pri skrbi za starejše imajo premalo pristojnosti (če je npr. dementen, ne more skrbeti sam zase, da trpijo družinski člani drugi, če ne želi v dom – proti njegovi volji) (DE223)

-        Problem starejše populacije je demenca (DE250)

-        Zaznavajo utrujenost mlajših generacij od starejših generacij – so izmučeni od starejših staršev (živijo različne generacije med seboj, so vsi starejši) (DE251)

-        Starejša generacija – nima dobrega odnosa do mlajše generacije (ki so tudi starejši in živijo skupaj) – in mlajši obupajo (so uničeni, bolj uničeni, kot njihovi starši) (DE252)

-        Starejši – lahko postanejo takšni, da imajo slabši odnos do mlajših (DE253)

-        Treba je delati s starejšo populacijo in nobeden ne bi delal z njimi (DE265)

 

4.1.1.11      Varstvo otrok in družine

-        Varstvo otrok in družine – jo je presenetilo (SB302)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – ko cel postopek naredi ji njihova tajnica CSD (ki je tu že veliko let in pozna kako to oni delajo) reče, da so dobre, da to delajo in da to ona ne bi mogla (SB308)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – soc. delavko je sesulo, ko je po tem, ko je cel postopek naredila, ji njihova tajnica CSD rekla, da so dobre, da to delajo in da to ona ne bi mogla (kot krivda) (SB309)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – ona ni otrok odvzela in jih dala v taksi, ker ni imela kaj za delati tisti dan (SB311)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – kako mora biti hudo, da pride ena tuja teta in te odpelje in ti je v redu (grozno, grozljivo) (SB315)

-        Področja varstva otrok – razgovori z otroci – to je bilo vseskozi nedorečeno, odprto (do Dr. zakonika) – ali lahko ona, kot socialna, strokovna delavka, govori z otrokom brez zakonitih zastopnikov ali ne (SB362)

-        Stiki pod nadzorom – niso ok (SB373)

-        Na njenem prejšnjem področju dela (družina) – dostikrat se je zgodilo kaj nenapovedanega in je potem izbirala med tistim kaj je pomembnejše (SE129)

-        Na njenem prejšnjem področju dela (družina) – včasih je bilo tudi treba, da je kakšna druga njena sodelavka sprejela koga, ki je bil napovedan pri njej, ker je morala ona na teren (SE130)

-        Izziv – če otroka odvzamejo nasilnim staršem in rabijo podpis staršev za namestitev v kriznem centru (SA321)

-        Njihova strok. vodja – kolegica napiše odločbo o odvzemu otroka in je ona ne podpiše (ostane v spisu in otrok ni odvzet) (SA378)

-        Vse stanovanjske skupine za mlade – so polne (DA152)

-        Zavodi za mlade – so polni (DA153)

-        Radeče – zavod za mlade, ki so izvedli najhujše prekrške – je polno (tu se rabijo skupaj s šolstvom povezati) (DA154)

-        K njim pridejo otroci in mladostniki, ki imajo že zelo velike težave (DA160)

 

4.1.1.12      Delo na terenu, na domu

-         Včasih jim zmanjka časa za delo na terenu (DG117)

-         Nov način dela – jim še manj časa dopušča, da bi šli na teren (SČ20)

-         Najbolj obremenjena področja – nega na domu (SČ46)

-         Najbolj obremenjena področja – pomoč na domu (SČ47)

-         Soc. delo na domu – težko ga delajo v teh okvirih, ki jih imajo (strok. del. ne more) (DF224)

-         Soc. delo na domu – kjer nimajo kadra, javnih del, ga ne morejo izvajati (DF232)

-         Kaj šele, da bi hodili na teren – ker nimajo časa (SD30)

-         Ne bodo mogli biti na terenu, če jim ne dajo dodatnega kadra (DA227)

-         Zaposleni na CSD niso na terenu (DA277c)

-         Nemogoče je iti 2 x na teden v 20 družin trenutno (SG258)

-          

4.1.1.12.1      Home coaching

-        Home coaching – v Sloveniji tega še ni v sistemu (DF255)

 

4.1.1.13      Družinski zakonik

-        Družinski zakonik – kako bo potekal v praksi, še ne vejo (DB141)

-        Družinski zakonik – sedaj ne vejo točno kako bo, ko bo to šlo v prakso, kaj se bo zares rabilo (SB359)

-        Zaposleni so rekli, da je nevzdržno kaj se dogaja z uvajanjem DZ (aprila gre v veljavo) (SC92)

-        Sprašuje se kako bodo mladostnike namestili v zavod – po novem DZ (SC98)

-        Sodniki jih opozarjajo, da bodo postopki za DZ dolgi (tudi lahko pol leta – namestitve v zavode – to jih skrbi) (SC101)

 

4.1.1.13.1      Brez priprav, usposabljanj, izobraževanj

-        DZ – so opozarjali, da so brez priprav (SC93)

-        Iz SCSD so sporočili sodnici, da naj ne imajo kontakt s posameznimi CSD (čeprav bi ta sodnica rada prišla, so ji njeni nadrejeni prepovedali na podlagi pobude MDDSZ) (SC103)

-        Še izobraževanje, ki so si ga sami poiskali, so jim ga blokirali – za DZ (kot da naj bi bil ta aktiv za mladostnike problem) (SC104)

-        Onemogočili so jim, da bi sodnica prišla na CSD – za usposabljanje, pripravo za nov DZ (sodnica ni smela priti, ni hotela, ker se je ustrašila, ker je pravnica – da bi kršila pravilo) (SC105)

-        DZ – težava je, da oni do sedaj niso imeli še nobenih izobraževanj (SA125)

-        DZ – šele sedaj 3 mesece pred DZ bodo imeli izobraževanja (SA126)

 

4.1.1.14      Posvojitve, rejništva

-         V zadnjih 2-h letih je imela veliko iskanj rejništev (za to območje) (SČ39)

-         Področje posvojitev – priprave – tu neke zadeve niso ok (SB372)

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – ni programa kaj točno naj bi (SB377)

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – ni dovolj, da se pogovoriš z njimi, preveriš motive (SB379)

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – izobraževanje, ki ga imajo ni vedno čisto dosti (SB381)

-        Nekateri CSD nimajo skupin za rejnike (SB386)

-        Posvojitve – neki programi obstajajo, a so nevladni bolj ali manj (SB419)

-        Posvojitve – ne ve, če ima kakšen CSD program za to (SB420)

-        Posvojitve – programi za posvojitelje – trenutno je prepuščeno kakor se kdo znajde in kolikor je kdo pripravljen kaj narediti (če je pripravljen je prav in če ni je tudi prav) (SB426)

-        Ko je prišla na CSD iz FSD – nek otrok iz rejništva je bežal po enem kraju, rejnica jo je klicala in ona je rekla, da to ne more delati (ni mogla nič narediti, ne ve, če je bilo njeno, je probala podporo dati) (SB469)

-        Izziv – ne najdejo rejniške družine (SA322)

 

4.1.1.15      Storitve

-        Ta sistem je tako nastavljen, da storitvam ni naklonjen (SC214)

-        Oni ljudem niso nudili storitev (SA513)

-        Njihova dolžnost je, da če zaznajo, da oseba rabi malo več, da gredo v storitve – a oni tega niso govorili ljudem (SA514)

-        Pri storitvah – lahko zaposleni tako delujejo, da uporabn. naslednjič ne pridejo več (to je sicer zelo ne v redu) (SA524)

 

4.1.1.15.1      Pomoč družini za dom

-        Storitev pomoč družini za dom – oni na tej enoti tega ne izvajajo (SA511)

-        Pomoč družini za dom – ni tako, da bi bilo to področje, ki bi bilo nekomu dodeljeno, da bi ga v delovnem času delal (v smislu, da bi vodil to področje) (SA519)

-        Pomoč družini za dom – ime te storitve mogoče ni najboljše (SG200)

-        Pomoč družini za dom – je malo zastarelo (SG201a)

 

4.1.1.15.2      Osebna pomoč

-        Osebna pomoč – se sploh ne propagira, da obstaja (ne ponujajo storitev, ki jih po zakonu imajo za ponujati) (SC213)

 

4.1.1.16      Timsko delo

-        Sedaj nimajo časa delati timsko (se dobivati; tudi zaradi izrednih odobritev denarne pomoči) (SČ58)

-        Zaradi pomanjkanja časa ona ni sklicevala timov tolikokrat kot bi morala (SE409)

-        Sklicevanje timov – zaradi pomanjkanja časa, tega ne delajo tolikokrat, kot bi bilo dobro, prav (tudi pri ogroženih otrocih) (SE413)

-        Strok. del. ostajajo sami, ker ne morejo niti tima zbrati (ni časa, nosijo vso breme, odgovornost, nimajo podpore) (SA452)

 

4.1.1.16.1      Medinstitucionalni tim

-        Njej se je zgodilo, da je imela en medinstitucionalni tim in je pomočnica dir. bila nanj povabljena in bila v službi in je rekla, da pride čez 10 minut, prišla pa je malo več kot čez 1 uro (SE474)

-        Nedopustno je, da bi ljudje, ki so prišli iz drugih institucij, čakali na pomočnico dir. za medinstitucionalni tim (SE475)

 

4.1.1.17      Mobilna strokovna služba

-        Z reorg. – mobilne strok. službe še ni (DC31)

-        Z reorg. – mobilna strok. služba – ni se še čisto izkristalizirala ideja kaj želijo od nje (DC33)

-        Reorg. – na začetku je bilo rečeno, da bo mobilni tim psihologov, a tega ni (SE594)

-        Z reorg. – razumeti je bilo, da bodo lahko povabili strok. del. iz drugih enot, da bodo pomagali pri določenem primeru – o tem trenutno se ne govori (ne ve ali je to sedaj črtano, ali to bo ali ne bo) (SE595)

-        Mobilna služba – je še ni (DD236)

 

4.1.1.18      Področje nasilja

-         Vedno več je tudi nasilja (v družinah, nad starimi) (SČ35)

-        Pri otrocih se do sedaj kar pogovarjajo z njimi s prisotnostjo staršev (ki so lahko potencialni povzročitelji nasilja) (SB365)

-        Če so se starši zelo uprli in so rekli zelo ne, da bi se soc., strok. delavci pogovarjali z otroci brez njihove prisotnosti – so zelo težko prišli do tega otroka (SB366)

-        Starši – lahko imajo dvojno vlogo, da so povzročitelji nasilja in zakoniti zastopniki (SB367)

-        CSD – pri nasilju imajo premalo pristojnosti (DE222)

 

4.1.1.19      Širina, raznovrstnost dela

-        Zadeve na CSD – so lahko precej široke (SB742)

-        Zadeve na CSD – so lahko precej široke – uporab. pride zaradi nasilja ali ker nimajo denarja, a nato se odpre še veliko drugih zadev zraven (SB743)

-        Že oni sami ne vejo točno kaj vse (področja) sploh imajo (SB798)

-        Skrb za otroke – težko ima en sam človek v glavi vsa področja na katera sega (SB806)

 

4.1.1.20      Brezdomstvo

-        Primer – en gospod, je tam brezdomec, ves čas je tam okrog in je ves čas izziv, problem (SB993)

-        Res je grdo videti ljudi, ki živijo zunaj (brezdomci) (SB994)

-        Primer – gospod, ki je brezdomec – ne upošteva nobenih pravil (SB995)

-        Primer – gospod, ki je brezdomec – ne morejo ga imeti v zavetišču za brezdomce, ker ne spoštuje pravil (če noče upoštevati, ne more biti notri) (SB996)

 

4.1.1.21      Mediacija

-        On in sodelavka – pri mediaciji – sta imela 4 mediacije in vse so bile neuspešne (DE338)

-        Mediacija – en gospod je preko tega iskal inform., da bi gospo na sodišču uničil (DE339)

-        Mediacija – obupno statistiko imajo glede uspešnih reševanj (DE340)

-        Mediacija – ne ve, če je potencial v ljudeh za mediacijo (če si preveč pameten, jo lahko izkoristiš, če naj ne bi bil toliko, naj ti ne bi pomagala) (DE345)

 

4.1.1.22      Odklanjanje, zavračanje sodelovanj, pomoči

-        Oseba, ki noče pomoči – človeku, ki noče pomoči, naj ne bi mogel pomagati na noben način, če, ker noče (SB997)

-        Oseba, ki noče pomoči – vprašanje – ali ga bodo prisilili? (SB998)

-        Oseba, ki noče pomoči – primer – gospod, ki je brezdomec – ne more razbijati tam v zavetišču za brezdomce kjer je, vse umazati, vse uničiti, ker so še drugi tam (SB999)

 

4.1.1.23      Svetovalno delo, pogovori

-        Svetovalno delo se v veliko formalnih postopkih pozablja (DB100)

-        Ona nima več časa in niti moči za svetovalne razgovore z ljudmi (SD22)

 

4.1.1.24      Beg mladoletnic, zgodnje poroke

-        Pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – one dobijo fanta in odidejo z njim prostovoljno (če ima škodljivo okolje) (SB538)

-        Pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – izziv, problem kako to punco dobiti domov (ker ona je tam prostovoljno, stara je bila dovolj) (SB539)

 

4.1.1.25      Preventiva

-        Na CSD imajo premalo preventive (DD271)

 

4.1.1.26      Duševno zdravje

-        Področje duševnega zdravja – veliko, nešteto izzivov (DA130)

 

4.1.2         Veliko, več dela, preobremenjenost

-         Imeli so veliko dela (DG66)

-         Imeli bodo zelo veliko dela (DG105)

-        Sedaj je osredotočena samo na to, da opravi in kako bo opravila vse njeno delo v teh 8-ih urah (da potem lahko pride domov in se tam malo sprosti in si odpočije) (SČ204)

-        Dodatno delo zaradi reorg. – so vse delali z obstoječim kadrom (DB34)

-        Že sedaj – veliko dodatnega dela (postopkov, opravil, odprtih vprašanj) (DB38)

-        Tako so preobremenjeni, da se težko vzpostavi najboljši kontakt z ljudmi (delajo samo kar je nujno, da morajo narediti) (DF180)

-        Zaradi preobremenjenosti ne morejo dati ljudem dodatne vrednosti v strok. smislu (sodelovanju) (DF181)

-        Z reorg. – so imeli še več dela (SF6)

-        Zaradi reorg. – so imeli povečan obseg dela (SF10)

-        Sedaj so bili dnevi, ko je bilo na CSD še več ljudi (SF34)

-        Z reorg. – se je vsa masa ljudi (več tisoč) usula na enote CSD (SF38)

-        Z reorg. – ni vsaka oseba le enkrat prišla na CSD, ampak večkrat (tudi 20 x v enem mesecu) (SF39)

-        Z reorg. – je bilo kar naenkrat zelo veliko ljudi na CSD (SF40)

-        Z reorg. – veliko več so delali (so imeli več nadur) (SF118)

-        Na CSD – večinoma vsi delajo nadure (zato, ker so vedeli, da mora biti narejeno, drugače bi ljudje postali nasilni) (SF120)

-        Z reorg. – sedaj je njihov oddelek ZUPJS tako prezaposlen, da se težko vključujejo s celotnim CSD v zadeve (SF141)

-        Ko imajo uradne dneve imajo cel dan uporab. (ni počitka vmes), medtem jim pa zvoni okrog 100 telefonov na dan (SF179)

-        Če ne bi bili strok. del. tako zaposleni, bi lahko imeli dosti več možnosti za kreativnost znotraj dela (SF205)

-        Če bi imeli več časa in ne bi bili tako preobremenjeni bi lahko več povezovanja znotraj CSD potekalo (SF250)

-        Če si zelo preobremenjen je izbira koga boš najprej zaščitil – sebe ali druge (SF261)

-        Na CSD – so preobremenjeni (SF296)

-        Ob tem, da so na CSD že tako preobremenjeni, dobijo še vsak mesec 100 listov mnenj za narediti za različne zadeve (na ZUPJS; brezvezne zadeve; RTV – izdati poročilo o uporab., ki imajo DSP) (SF297)

-        CSD je ustanova z veliko dela (SF423)

-        Z reorg. – sedaj imajo zelo veliko dela, da prenesejo vse podatke iz enot glede obračuna plač (DC89)

-        Z reorg. – ker imajo sedaj zelo veliko dela, da prenesejo vse podatke iz enot glede obračuna plač – ne vidijo še prednosti, da bo potem na enem mestu celoten obračun šel navzven (DC90)

-        Z reorg. – je precej dela zaradi urejanj vseh zadev (DC101)

-        Z reorg. – obremenjenost zaposlenih je velika (DC228)

-        Na CSD – je veliko dela (DC427)

-        Na CSD – je včasih precej utrujajoče (ker je veliko dela) (DC428)

-        Proces reorg. – dir. so imeli res veliko dela s tem (da so vse to pripravili – kako bo, kaj ne bo) (SB11)

-        Z reorg. – koordinatorji za obravnavo v skupnosti – v Ljubljani en koordinator gotovo ne more vsega dela podelati (je nemogoče) (SB68)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – bilo je zelo veliko dela, delala je zelo veliko (SB286)

-        Razume, da mogoče katera od njenih kolegic, ki ima večji CSD, ne zmore kaj od PSP, osebnih pomoči, ker je toliko drugih zadev (SB587)

-        Ko rata dela preveč, potem zaposleni začnejo paziti na sebe (ker drugače ne preživijo in potem se zgodi to, da postavijo meje do kje je njihovo delo in da več ne bodo) (SB758)

-        Ko rata dela preveč – potem se zgodi, da se tistemu, ki naredi več, da, naloži več dela (tako naj bi bili ljudje naštimani) (SB759)

-        Ko rata dela preveč – se skrb za (mar za) ljudi začne tolči še s čim drugim zaradi preobremenitev (SB763)

-        Z reorg. – večino strok. del. na tej CSD enoti se je vsaj malo spremenilo to, da so dobili še kakšno nalogo zraven (SE26)

-        Ona pri svojem delu samo še ''meče'' kupe zadev (papirjev), ki jih je za narediti (SE118)

-        Zapise pogovorov z ljudmi daje, ima v omari in čakajo, ko bo imela trenutek časa, da bo to natipkala in dala v spis kamor paše (SE119)

-        Zjutraj vzame kup zadev – spise ljudi, ki jih je treba poklicati, napiše uradne zaznamke (5 stavkov, nima časa, da bi to natipkala, lepo napisala) (SE121)

-        Dostikrat se zgodi, da isti kup, ki ga zjutraj vzame ven, enak da nazaj v omaro, s tem, da je gor še nekaj zadev, ki jih je za narediti in jih ni uspela v svojem službenem času (SE122)

-        Po pogovoru z eno osebo, potem pride že nova oseba in nima časa, da bi papir, ki ga je napisala ob tem, ko je prva oseba bila tam, dala v njegov spis, mapo, ga mogoče pretipkala (in ga da na kup) (SE124)

-        Na koncu dneva je npr. 5 zapisov razgovorov z osebami, ki niso v pravem spisu (so v mapi Razno in čakajo na boljše čase, da bo to lahko uredila) (SE125)

-        Danes so imeli tim ob 7-ih in je morala ob 8-ih iti, ker je imela naročene uporab. (SE142)

-        Danes so imeli tim ob 7-ih in je morala ob 8-ih iti, ker je imela naročene uporab. – in so potegnili do 8:15 in so po pol enote že stali ljudje, ker so čakali sodelavke (SE143)

-        Danes so imeli tim ob 7-ih in je morala ob 8-ih iti, ker je imela naročene uporab. – in kljub temu, da so potegnili do 8:15, niso uspeli niti zaključiti tega tima (in se dobijo čez en teden ob 7-ih ponovno) (SE144)

-        Z reorg. – ona je na njenem področju delala zelo veliko (SE315)

-        Z reorg. – ni se videlo, da je ona na njenem področju delala zelo veliko (SE316)

-        Z reorg. – ni bilo idej, da bi pa kdo prišel pomagati njej na njenem nekdanjem področju, ko je ona tudi delala zelo veliko (SE317)

-        Fizično ni mogoče pisati odločbo o odvzemu otroka in hkrati biti na policiji, kjer imajo mladostnika s katerim je za opraviti razgovor in še klic iz šole, da je en otrok povedal, da ga doma tepejo (SE323)

-        Njena realnost v zadnjih nekaj mesecih je bila, da so jo hkrati rabili na več različnih zadevah (lokacijah itd.) (SE324)

-        Preveč dela – to je hendlala tako, da si je postavila prioritete (kaj je nujno sedaj v tem trenutku) (SE325)

-        Preveč dela – ona je iskala pomoč pri sodelavcih kaj lahko naredijo (SE326)

-        Preveč dela – veliko je za razmišljati kaj ja in kaj ne (kaj danes ja in kaj mogoče lahko počaka do jutri) (SE328)

-        Z reorg. – je bilo ogromno dela, ogromno ur, so bili ves čas v službi (DE47)

-        Veliko dela je bilo s pooblastili (DE62)

-        Vsi kolegi v administraciji so bili totalno obremenjeni (DE65)

-        Pogodbe – s tem so imeli zelo veliko dela (DE139)

-        Po reorg. – so bili zelo zmatrani (DE142)

-        Oktobra 2018 – je bilo zelo veliko dela (DE143)

-        Koordinator obravnave v skupnosti – je najbolj obremenjeni zaposlen (DE330)

-        Številčno je zadev več, kot včasih (DČ294)

-        Imajo po 200 neodgovorjenih klicev (če si 10 minut na telefonu) (SA26)

-        Ker sta strok. delavki šli, so vsi ostali obremenjeni (SA27)

-        Povečalo se je št. ljudi, ki pridejo na to enoto (z reorg.) (SA38)

-        Nalaganje novih delovnih nalog na zaposlene – povzroča dodaten pritisk na zaposlene (SA145)

-        Imeli so ogromno dela (DD102)

-        Družba Pristop – vsaka naloga je terjala ogromno dela (DD110)

-        Strok. del. ve, da ima zunaj vrsto in je s tem obremenjena – težko se posveti uporab. ob oddaji vloge (ker zunaj že drugi čakajo, trkajo na vrata) (DD138)

-        Zaposleni na CSD so prenapolnjeni z vsemi področji dela, ki jih rabijo delati (DD277)

-        Če hočeš sebe ohraniti, da ne pregoriš, delaš samo da oddelaš (SD19)

-        Zaenkrat se je spremenilo to, da je veliko več dela (SD133)

-        Sedaj so jim rekli, da naj do maja 2019 zdržijo preobremenjenosti z delom (SD145)

-        Oni so zelo preobremenjeni že od leta 2012, vsako leto (SD146)

-        Tu imaš na dan 60 uporab. – to ni v redu (SD163)

-        Res je veliko dela tu (SD236)

-        Oni imajo ves čas povečan obseg dela (SD318a)

-        Še vedno je zelo veliko operativnih nalog za izvesti (DA69)

-        Najbolj obremenjena področja – starejši, duševno zdravje mladih, mladi prekrškarji (ki niso še polnoletni, od 15. do 18. – nimajo nobene vizije, kaj bi v življenju počeli, se ukvarjajo s prekrški) (DA151)

-        Ona večkrat, ko komu naloži delo, se vpraša ali bo zaposleni to zmogel – zaradi preobremenjenosti (ne zaradi neusposobljenosti; tega ne bi smelo biti) (DA191)

-        Precej je bilo za narediti (DA197)

-        V zadnjem letu je zanjo služba najmanj 12 ur (in tudi vse vikende) (DA239)

-        Količinsko so strok. del. preobremenjeni (SG57)

-        Ne ve točno koliko so drugi zaposleni preobremenjeni (SG58)

-         

 

4.1.2.1         Tajništvo

-        Tajnica – veliko stvari dela (intervjuvanka pove, da sploh ne ve kaj vse še dela) (SE158)

-        Tajnica – ima veliko dela (SE161)

-        Z reorg. – tajnica – sedaj mora še sortirati zadeve, ker tudi uporab. še vedno pri njih na enotah oddajajo vloge za otr. dod. oz. za spremembe (in mora ona sortirati, kaj mora pripraviti za kurirja – za na regijo) (SE163)

-        Tajnica – nalaga se ji delo (SE166)

-        Tajnica – ona je ena (SE167)

-        Tajnica – ona zelo veliko dela (SE169)

-        Do sedaj je administratorka bila bombardirana iz vseh strani – je kar izziv zanjo, ker vsi jo rabijo v glavni pisarni (DE81)

 

4.1.3         Dokumentiranje, dokumentarni sistem, zapisovanje, administracija

-         Ročno dokumentiranje – jim je vzelo veliko časa (DG83)

-         Dokumentacija – ne znajo konkretne dobre prakse vpeljati na CSD-jih (SČ133)

-         Ne ve kdo bi zapisoval avdio posnetke iz diktafona soc. delavcev, ker pri njih je administracija še bolj zelo prezaposlena, kot strok. delavci (SF398)

-         CSD je ustanova z veliko papirji (SF424)

-         Na CSD – beleženje je izziv, problem – ni dovolj dobro urejeno (SB138)

-         Na CSD – se pričakuje, da bo ona vse sama vnesla glede beleženj (SB140)

-         Na CSD – beleženje – ker rabi ona vse sama vnesti, se ji hitro prekriva vse (SB141)

-         Z reorg. – na tem CSD, enoti so bila vprašanja (tehnične omejitve) katero glavo dati na dopise, da bo enotna (ali je v redu tista, ki so jo imeli prej in le spremenijo ime CSD ali je treba nekaj novega) (SE15)

-         Uradni zaznamek – je breme v smislu, da je preveč tega (za vsako stvar moraš zapisati – tudi, če nekoga rabiš poklicati in se ne javi, je treba zapisati o klicu – to je lahko pomembno) (SE136)

-         Ko pride pobuda za inšpekcijski nadzor – pol centra leti skupaj zaradi spisov (je treba napisati poročilo, urediti spis, ga skopirati) (SE172)

-         (Ne)urejenost spisov – mogoče je to njen osebni izziv, težava (SE173)

-         (Ne)urejenost spisov – ve, da to ni samo njen osebni izziv, težava (SE174)

-         Ko je ona zapisovala – se je tudi ona ujela pri enem zapisu kako je napisala, da ni bilo najbolje napisano (ker je začela nekaj interpretirati po svoje – se je ujela v moraliziranje) (DČ238)

-         Ker je pomanjkanje strok. del. – strok. del. ne vnašajo zadev v inf. sisteme – so pomanjkljivo vnesene ali sploh niso (SA510)

-         Administracija – tu imajo preveč dela (DA138)

-          

4.1.3.1         Krpan – nov dokumentarni sistem

-         Že zdavnaj bi ga morali imeti (DG97)

-         Izvajalci Krpana – se trudijo čimprej narediti povezavo z inform. sistemom (DG99)

-         Krpan – ni olajšanje dela (SČ64)

-         Krpan – je dodatno delo (SČ65)

-         Krpan – ni v redu (SČ126)

-         Krpan – ni za področje družine (SČ127)

-         Reorganizacija – šlo je tudi za finančne zaslužke računalniških firm (za Krpana) (SČ134)

-         Rač. firme – so Krpana predstavili kot dobro idejo (ki bo veliko uredil, izboljšal, olajšal) (SČ135)

-         Rač. firme – so bile izbrane za Krpana in so zaslužili (SČ136)

-         Krpan – ne ureja dovolj dobro zadev in ne izboljšuje zadev za strok. delavce (SČ137)

-         Krpan – ukinil mu bo spis – kako bo šel on na sodišče (bo brez spisa) (SC233)

-          

4.1.3.1.1         Izziv

-        Krpan – na CSD ni kot na upravni enoti (SČ128)

-        Krpan – na CSD – so skrbništva (lahko traja 50 let) (SČ129)

-        Krpan – na CSD – so rejništva (lahko tudi trajajo več let, npr. 18, do polnoletnosti otroka) (SČ130)

-        Krpan – za zaposlene, ki so starejši od 50. let in niso zelo dobro računalniško pismeni – je to kar izziv lahko (SE650)

-        MJU – naj bi šele sedaj dalo testirati Krpana, če zdrži varnostne vidike, rizike – za varstvo osebnih podatkov, vdori (SA533)

 

4.1.3.1.2         Na začetku

-         Posledica uvedbe Krpana – na začetku zelo veliko dela (DG84)

-         Na začetku – izzivi glede znanja, spretnosti dela z njim (DG95)

-         Na začetku uporabe – povezave z inform. sistemom še ne bo (bo ločen) (DG100)

4.1.3.2         Predloge dopisov

-        Z reorg. – CSD bi služilo, če bi od 1. 10. 2018 naprej imeli predlogo dopisa za uporabo (DC459)

-        Z reorg. – CSD so morali vse sami narediti nove predloge dopisov za uporabo (ki jim jih je MDDSZ določilo v priročniku) (DC460)

-        Z reorg. – z oblikovanjem vseh novih predlog dopisov za uporabo so imeli CSD zelo veliko dela (DC461)

-        Proces reorg. – za vsako enoto posebej so rabili narediti nove predloge dopisov za uporabo (ker se izpiše še enota) (DC470)

-        Proces reorg. – z eno predlogo bi lahko zadovoljili vse CSD (DC474)

-        Proces reorg. – 1. 10. 2018 je morala oddati eno poročilo – in ni šlo zaradi menjave glave (ni šla cela tabela v datoteko) (SB10)

 

4.1.4         Sodelovanja med zaposlenimi

-        Za sodelovanja med zaposlenimi so omejeni s časom in kadrom (DF162)

-        Z reorg. – timi, aktivi še ne delujejo (DC147)

-        Sodelovanja z zaposlenimi glede uporab. – malo pazi kje se javi in kje se ne javi (SB786)

-        Po reorg. – njene sodelavke (ki so sedaj šle na regijo) so delale na enoti v drugem kraju – in so izgubile 3, 4 ure, da prideš v drug kraj na regijski CSD (da si 2 uri na sestanku) in potem nazaj in gre pol dneva (SE298)

-        Reorg. – poslabšanje – treba se je bilo usklajevati z drugo sodelavko, ki prej ni delala tega področja in sta se lovili in dogovarjali – ni uigran tim (SE320)

-        Sodelovanje z vodjo enote – treba je bilo iti na teren, kjer so bili reševalci, policija in je intervjuvanka želela, da gresta 2 tja in je njena nadrejena vztrajala, da ne, da to lahko sama, da je dosti sposobna (SE435)

-        Sodelovanje z vodjo enote – vodja enote ni poskrbela, da bi nekdo iz CSD še šel z intervj. na teren (kjer je bila zahtevna situacija) (SE437)

-        Delo na terenu – primer zahtevne situacije – na koncu je nekdo iz CSD šel z intervj. na teren, zato, ker je ona šla do ene zaposlene, ker se dobro razumeta, je imela čas in rekla, da gre (ni vodja poskrbela) (SE438)

-        Sodelovanje z vodjo enote – strokovne odločitve so spremenjene, da to ne bodo tako naredili – kaj če pridejo novinarji (ni prvo zaščita otroka, ampak kaj če bo kdo o naši enoti rekel kaj slabega) (SE439)

-        Sodelovanje z vodjo enote – bolj, kot zaščita otroka, naj bi ji bilo pomembno kdo bo odgovarjal, če naredijo kaj, kar se ne bo na zunaj videlo kot dobro (npr. odvzem otroka, mama se upre, gre v medije) (SE440)

-        Sodelovanje z vodjo enote – naj ne bi bilo dobro, če bi se ob odvzemu otroka mama uprla in šla v medije, ker bi bila ta enota v medijih (SE441)

-        Sodelovanje z vodjo enote – razlike glede strok. odločitev – intervjuv. se težko sprijazni s tem, da bi bilo dobro, da bi otrok ostajal v okolju, za katerega meni, da ni dobro (če je večji strah pred mediji) (SE442)

-        Ona se je sedaj večkrat ukvarjala s tem kako povedati vodstvu zakaj je pomembno, da naredijo določen ukrep, kot pa to, kako ga bodo naredili (več težav je bilo, da se bo to sploh izpeljalo, kot kako se bo) (SE448)

-        Sodelovanje s to vodjo enote – ona odločno zavrne strok. odločitve intervjuv. in jo ne podpre pri njenih strok. odločitvah (SE450)

-        Pogreša ta del, da bi jo njen nadrejeni, četudi se ne bi strnjal z njo, podprl pri strok. odločitvah za katere ona meni, da naj bi bile najboljše (SE451)

-        V tem trenutku je nemogoče, da bi dobila dobro podporo za njene strok. odločitve za katere meni, da so najboljše (tega naj tukaj ne bi dobila pod tem vodstvom) (SE454)

-        Meni, da je specifika nekaterih enot (gotovo ne vseh), da pri nekaterih vodjih enot strok. del. naj ne bi dobili dobre, prave podpore za strok. odločitve zaposlenih (SE455)

-        Ko je vodstvo prevzela sedanja vodja te enote – je bilo več izzivov, težav iz strani nje, vodje glede sprejemanj strok. odločitev zaradi potencialnih prihodov medijev (SE457)

-        Ona sedaj samo gleda od daleč bitke drugih zaposlenih z vodjo enote glede odvzemov otrok (naj bi bile podobne zadeve) (SE488)

-        Danes je rekla sodelavki, ki jo je nasledila na področju odvzemov otrok, da bo šla ona do vodje enote in ji povedala svoje – zaradi načina delovanja (ker je treba otroka zaščititi) (SE490)

-        Danes je želela govoriti z vodjo enote glede strok. primera – a vodje enote ni bilo (SE493)

-        Verjetno ne vidi dela, ki je potrebno za vodstvene funkcije in ki ga njihova vodja enote ima (ga zaposleni sploh ne vidijo – in je gotovo drugačno, kot socialno delavsko) (SE556)

-        Vodja enote – mora org. marsikaj, kar zaposleni mogoče sploh ne vejo (SE557)

-        Vodja enote – pri njih ni odredila kdo bo še šel na teren poleg nje (SE560)

-        Ona ni vedela kdo bi še šel z njo na teren (SE562)

-        Nivo odločanja je daleč abstrakten (SC94)

-        Njegovi kolegi ugotovijo, da je otrok ogrožen – so izvedeli iz okolja, na terenu (reče soc. del. ali psiholog) in da rabijo otroka odvzeti – in pravnik reče, da naj mu dajo dokaze in pravijo, da nimajo (DE192)

-        Pravnik je grdi, ker ne želi izdati odločbe (čeprav ni dokazov za odvzem otroka) (DE193)

-        Če sodelavka ugotovi, da ena starejša gospa zelo pije in da je denar dala Karitasu – da bi rabili postaviti skrbnika – spet pridejo do debat med različnimi profili (DE199)

-        Če bi zaposleno iz enote poslala na drugo enoto, da nekaj strokovno pomaga – bi imela dvojno delo (DČ220)

-        Malo manjka sodelovanj med različnimi profili (DD163)

 

4.1.4.1         Strokovni svet

-        Strok. svet – nekateri delavci so živčni, ker bi radi bili v pisarni in delali svoje delo (SA448)

-        Oni imajo zelo redko sedaj strokov. svete (sedaj jih delajo le še za to, če gre za odvzem otroka, da se dogovorijo glede ustne obravnave) (SA449b)

 

4.1.5         Razlike

-        Ni prav, da nekje na CSD nek pravni posel odobrijo in da ga nekje zavrnejo (z različnimi obrazložitvami) (DF12)

-        Postavitev skrbnika – v nekaterih primerih, ga CSD postavi, v nekaterih ne (DF16)

-        Ni po vseh enotah, CSD tak hud tempo dela (SF215)

-        Primerjava – na enoti Jesenice imajo okrog 100 vlog v povprečju na mesec na strok. delavca (SF216)

-        Primerjava – na tej enoti imajo okrog 200 vlog v povprečju na mesec na strok. del. (SF217)

-        Primerjava – na tej enoti imajo okrog 300 vlog v povprečju na mesec na strok. del. (skupaj z denarnimi pomočmi za mestno občino, ki jih delajo za njih) (SF218)

-        Na tem CSD so zelo preobremenjene zadeve v primerjavi z drugimi CSD (SF435)

-        Veliko lažje bi ji bilo strok. delati na drugem CSD, kot na tem (ker so tu zadeve zelo preobremenjene v primerjavi z drugimi CSD) (SF436)

-        Ko je šla ona na porodniško in po enem letu, ko je njena kolegica delala njeno področje, je bilo njeno področje sčiščeno, je bilo pol manj zadev (njena kolegica je veliko zadev oklestila – kaj ne bo delala) (SB766)

-        Lahko dobijo isti dokument in ga bodo na različnih CSD odprli pod različno nalogo (SE53)

-        Način dela je odvisen od vsake enote, vsakega strok. del. posebej (SE59)

-        Vsak strok. del. vidi po svoje strok. zadeve – ko je za nekoga že alarmantno, je za nekoga drugega mogoče pa še čisto v redu (npr. da otrok še ostane v družini) (SE69)

-        Strok. delo – veliko različnih poti je (SE74)

-        Strok. delo – zdi se ji nesorazmerje kako različni CSD, različni strok. del. drugače gledajo na uporab. (SE79)

-        Odločba za odvzem otroka – so zelo različno pisane na različnih CSD (SE92)

-        Zelo različno se zapisuje nekatere zadeve na različnih CSD (npr. mnenja za sodišča, poročila za policijo) (SE93)

-        Vsak CSD, nekdanji CSD ali področje CSD je svoje obrazce razvil (SE99)

-        Delo na CSD – tudi ona na trenutke vidi, da nekateri zaposleni zelo veliko delajo in da nekateri ne delajo tako zelo veliko (SE329)

-        Delo na CSD – nekateri delajo več (SE331)

-        Delo na CSD – nekateri delajo manj (SE332)

-        Za en primer pri odvzemu otroka, se je odločila, da bo ona zagovarjala odločitev v katero verjame, četudi vodja enote drugače gleda na to (SE492)

-        V zadnjih nekaj mesecih je bilo več primerov, ko sta bila ona in vodja enote strok. na različnih bregovih (SE497)

-        Sedaj so imeli tudi drugi zaposleni osebne izkušnje (s kakšnimi primeri) s to vodjo te enote, da so bili oni in vodja enote strok. na različnih bregovih (SE498)

-        Sedaj se malo bolj na glas govori o različnih strokovnih pogledih med vodjo enote in zaposlenimi na tej enoti (po reorg., a to naj ne bi imelo konkretne veze z reorg.) (SE500)

-        Ne morejo o isti zadevi odločati različno, če to en CSD izdaja (DE241)

-        Varstvo odraslih in varstvo starejših – je odvisno, različno po posameznih enotah (DE248)

-        Ko ima soc. del. stike pod nadzorom – je čisto drugačen zapis med soc. del. in psihologinjo (DČ231)

-        Ene zadeve, ki se v nekem kraju primejo, se v drugem (tem) kraju ni nujno, da primejo (oz. se ne) (DČ338)

-        Na drugih enotah naj bi imeli po vsaj 70 vlog manj (kot na tej enoti) (SD68)

-         

 

4.1.6         Računalniški del

-         Njihov CSD – izzivi z zmogljivostjo interneta (DG77)

-         Računalniški sistem na CSD je zastarel (šteka, ne dela) (SČ138)

-         V pisarni ima printer, ki ji ne dela (potrebuje za vsako zadevo, ki jo sprinta, hoditi tja drugam v drugo sobo – in enako tudi kolegica) (SČ153)

-        Na CSD nimajo dovolj dobre računalniške podpore (DC294)

-        Na vseh CSD v Sloveniji – imajo enega zunanjega izvajalca za računalniško podporo (in ko rabijo urediti računalnik, mail, vse tehnično, da strok. del. lahko dela, ga vsi v Sloveniji kličejo) (DC295)

-        Z reorg. – izvajalec za računalniško podporo na vseh CSD v Sloveniji – je sploh sedaj preobremenjen (DC296)

-        Z reorg. – ko so morali vnesti elektronske podpise, jim je rabil nekdo pomagati (to strok. delavci sami velikokrat ne zmorejo) (DC305)

-        Strok. delavci – ne morejo od njih zahtevati, da bi oni sami izvajali napredne računalniške postopke (DC306)

-        Z reorg. – podpise v elektronski pošti so si CSD morali vse sami oblikovati in vse sami vnašati (DC462)

-        Proces reorg. – če bi CSD samo pripravili seznam zaposlenih z vsemi podatki in bi MDDSZ vse nove računalniške spremembe sistemsko generirali, je to za CSD skoraj nič dela (DC463)

-        CSD nimajo dovolj računalniških znanj (DC464)

-        Proces reorg. – ker CSD nimajo dovolj računalniških znanj, so morali najti zunanjega oblikovalca, programerja, ki jim je elektronski podpis generiral (DC465)

-        Z reorg. – v. d. dir. nalaga delo njihovemu koordinatorju CSD, da gre od pisarne do pisarne, da strok. delavkam (ki tega ne znajo) uredi, da dobijo nov elektronski podpis (DC466)

-        Nekatere strok. delavke ne znajo same urediti nove elektronske podpise (DC467)

-        Baza jim ni delala (v avgustu, oktobru) (DE67)

-        Njej, če se printer pokvari, mora prijaviti napako – in v roku 14 dni naj bi nekdo prišel (DČ209)

-        Ona že nekaj časa čaka, da se ji uredi prenosnik, printer (DČ210)

-        Inštalacija maila delavki – to traja (DČ213)

-        Konstantno se dogaja, da dobijo za nazaj obvestila, da nekaj v računalniškem sistemu ni delalo ali, da se cel dan trudijo, hočejo delati, a sistem ne dela (SA539)

-        Računalniški sistem za delo – velikokrat ne dela (SD123)

-        Računalniška podpora – je zelo slaba, ki jo imajo (DA205)

-        Za računalniško podporo za vseh 1400 zaposlenih na vseh CSD – imajo le enega človeka, ki jih podpira (DA208)

-        Računalniška podpora – ne ve, kaj bodo s tem naredili, da se to uredi (DA215)

-        Suporta in podpore za računalniške sisteme nimajo – in sami tega ne znajo popraviti (DA217)

-        Rač. podpora – znajdejo se tako, da če ima kakšna sodelavka kakšnega moža, ki se na to spozna (DA221)

-        Rač. podpora – tu niso dovolj dobro podprti (DA222)

 

4.1.7         Razmere za delo

-        Zaposleni – na enoti povejo vodji glede razmer za delo (SE186)

-        Razmere za delo – o tem se zaposleni pogovarjajo vsaj med sabo (SE187)

-        Po reorg. – so večkrat tudi vodjo obvestili o tem kako dejansko izgleda delati na področju CSD (SE188)

-        Nedavno je bila pri njih na enoti tudi v. d. dir. – in so tudi njej predali nekatera vprašanja v povezavi z delom (SE190)

-        Zaposleni se trudijo sporočati naprej vodjem CSD glede dela, razmer za delo na CSD (SE191)

-        Z reorg. – vodja enote – naj bi govorila, da so sedaj v postopku reorg. in da so izredne razmere in da ko se bodo zadeve uredile, se bodo o razmerah za delo pogovarjali (SE193)

-        Ne ve, če bodo te izredne razmere kdaj minile (SE195)

-        Izredne razmere na CSD – naj bi minile (SE196)

-        Izredne razmere na CSD – zdi se ji, da se nalagajo stvari (SE197)

-        Z reorg. – ko nekaj rabiš in ko rečeš kaj bi želel, vodja enote reče joj in da mora preveriti v računovodstvu ali imajo denar za to (SE220)

-        Z reorg. – po nekaj dnevih (npr. treh) dobi zaposleni odgovor ali imajo denar ali ne za zadevo, ko nekaj rabi, želi (SE221)

-        Delo na CSD – drugačne vrste stres je na različnih delovnih mestih (SE334)

-        Pred reorg. – je bila boljša klima pri njih na tem nekdanjem CSD (SE365)

-        Upa, da me ne bo prestrašila glede dela na oz. delovanja CSD (SE635)

-        Na regijskem ZUPJS – naj bi bila tortura (gor naj bi imeli regijsko vodjo) (SC221)

-        Za delo ni dovolj časa – ker rabi to potem še zapisati, vnesti v bazo (DČ293)

-        Pritiski so glede tega koliko so naredili odločb na strok. del. (vsakodnevni pritisk, zelo velik nadzor – mobing, psihično nasilje) (SA140)

-        Nimajo več časa delati z ljudmi (robotizacija) (SD18)

-        Niti vlog ne morejo narediti in niti običajnega dela po drugih področjih – ker jih je premalo (SD29)

-        Inšpektor reče, da so dolžni narediti vloge v 30 dnevih, ne glede na pogoje dela (SD39)

-        Ona meni, da so na CSD že tako ali tako preveč odprti (da ljudje pridejo na CSD in komentirajo odločbe, ki jih naredijo na CSD) (SD141)

-        Nimajo časa, da bi res zelo natančno preštudirali vso zakonodajo, pravilnike, zahteve (SD152c)

-        Oni ves čas delajo pod stalnim velikim pritiskom (DA246)

-        Študentje na praksi so velikokrat šokirani, presenečeni, se ne znajdejo glede razmer na CSD, dela, ki je na CSD (DA277a)

-        Soc. del. vejo, da bi lahko delale drugače – in to prinaša dodatno stresno obremenitev, če družini v stiski ne more drugače, kot ji ponuditi 5 minut časa (SG138)

 

4.1.8         Zahtevnost dela

-        Delo na CSD – je izziv, težko delo (SB318)

-        Njej je v enem delu lažje zato, ker ni več ona spodaj podpisana pri odvzemih otrok (ker tega sedaj ne dela več) (SE489)

-        Nasilje v družinah – imajo družine v katerih je celo socialno delo (od odvzema otroka, rejništvo, skrbništvo nad odraslimi, vsi možni zavodi, kar jih je – v spisu ene družine je cel FSD, str. izpit zajet) (SE629)

-        Delo na CSD – ni da ni (so zgodbe, ki jim ona 10 let nazaj ne bi verjela, sedaj pa se ji zdijo čisto realne – so krute) (SE631)

-        Dejansko delo je bistveno bolj komplicirano kot teoretično, abstraktno delo (SC85)

-        Če praksa ne potrdi – ne šteje še tako lep namen, če ni izplena (SC86)

-        Delo na CSD – ni učbeniškega primera več (DE227)

-        Uporabniki te lahko izmučijo (DE288)

-        Področje spolne zlorabe – sodelavci so bili izmučeni, ko so se ukvarjali z enim primerom, kaj bi še lahko naredili (DE316)

-        Delo z uporab. – te lahko izčrpa (če narediš 2 koraka naprej in 5 nazaj) (DE332)

-        Primeri – so bolj kompleksnejši, zahtevnejši (DČ10)

-        Ko delaš na kakšnem zahtevnem primeru, lahko to delaš 14 dni in ti ostale zadeve stojijo (DČ135)

-        Lahko se zgodi, da ena strok. del. kar tava, če je zahteven primer (DČ256)

-        Problematika je zahtevnejša, kompleksnejša (DČ295)

-        Oni tudi drugače vidijo sedaj njihovo delo (bolj kompleksnejše, zahtevnejše) (DČ296)

-        Na CSD se gasi požare (in to delajo sedaj že nekaj časa) (SA127)

-        Delo je sedaj še težje kot prej (SD211b)

-        Na CSD – pridejo uporab. s kovčki in rečejo, da nimajo kam iti (izziv kaj narediti, kam jih dati) (SD280)

-        Uporab. – pridejo svojci, ki imajo za sina psihopata, shizofrenika – so izzivi kaj lahko ona naredi (to so konkretne zadeve) (SD281a)

-        Delo na CSD – to so precej zahtevne zadeve (SD325)

-        Vedno zahtevnejši, hujši primeri so (SD326)

-        Zahtevno delo, primeri, uporab., situacije – to je realnost CSD (DA276)

 

4.1.9         Sodelovanja z uporabniki

-        Z reorg. – na tej enoti so zaposleni ljudi lahko ves čas le mirili (SF44)

-        Včasih je iz strani zaposlenih obrambni mehanizem, da nastopijo bolj uradno, ker uporabniki sami niso več najbolj prijazni do njih (DC338)

-        Sodelovanja z uporab. – če ji ne bodo rekli, da nekaj more, potem ne bo delala zadev, ki niso njene (in jih prinese nazaj in reče kdo bo to naredil) (SB782)

-        Sodelovanja z uporab. – uporab. ni nič kriv, če se zaposleni na CSD niso zmenili kdo bo sodeloval z njim (SB791)

-        Je doživela, ko so njej naredili to, da so jo odvrnili (da to ni njihovo, da naj gre drugam) (SB792)

-        Zdi se ji, da je na CSD premalo časa, da se posvetiš ljudem (SE117)

-        Delo na CSD – verjetno lahko, če si taka oseba, ko dobiš zadevo, da je nekdo nekje enega otroka pretepel, narediš 1 ali 2 razgovora in zadeve zapreš (SE335)

-        Zgodi se pri njih na enoti, da so dobili na enoto nekaj za enega uporab. in je vsak naredil kar je moral – in nato zaposleni ob pogovoru na kavi ugotovijo, da je vabljen na isti dan ob precej različnih terminih (SE397)

-        Primer – en uporabnik je šel v zapor in je želel, da CSD skrbi za njegovo živino (vsak dan hraniti, kmetovati) – jim je grozil, da jih bo ubil (v zapor je šel zaradi posilstva) (DE214)

-        Ljudje pričakujejo, da so na CSD pristojni za nekaj kar niso na CSD pristojni (DE215)

-        Absolutne varnosti ne more zagotavljati nihče (DE217)

-        Uporab. – če nekdo dovolj pritiska, je tu praksa ta, da dobijo kar želijo imeti (ker so res grožnje) (SD189)

-        Zaposleni imajo pritisk od uporab. in to je nekaj, kar ne moreš zdržati – če tega ne delaš, ne veš kako to je (včasih gredo tudi čez sebe, ker tega ne zdržiš, to se jim nalaga, ker so stalni pritiski, grožnje) (SD191)

-        Zaradi pritiskov uporab. gredo tudi čez sebe in raje naredijo zadeve, ker ne zdržijo več pritiskov uporab. (SD192)

-        Če ona, kot soc. del., ne odreagira na nasilje – je ona del problema (SD194)

-        Ona velikokrat ne odreagira na nasilje zaradi strahu (grožnje po življenju, izguba strok. izpita, imajo nož, pištolo uporab. s seboj, socialna inšpekcija) (SD195)

-        Veliko uporab. – naj bi lahko izvajali tudi psihične pritiske na zaposlene (SD203)

-        Z reorg. – daje se na tehtnico sebe (zaposleni) ali ljudje – uporab. (SD206)

 

4.1.10      Več, preveč birokracije

-        Sedaj je še več birokracije (SČ21)

-        Na CSD je preveč zapisovanja (izpolnjevanje vlog, knjiženje, vnašanje v ISCSD, bazo za PSP) (SČ69)

-        Na CSD je preveč birokratsko (SČ83)

-        Birokratski sistem na CSD je zastarel (SČ139)

-        CSD je ustanova z veliko birokracije (SF425)

-        Na CSD je zraven zelo veliko birokracije (SB732)

-        Birokracija – se tako zažre v delo, da zaposlenim jemlje čas za dovolj dobro uporabo teor. konceptov socialnega dela (SB733)

-        Birokracija – se tako zažre v delo, da zaposlene hromi pri nekaterih zadevah za dovolj dobro uporabo teor. konceptov socialnega dela (da nekaj ne moreš izpeljati) (SB734)

-        Birokracija – se tako zažre v delo, da zaposlenim jemlje čas za dovolj dobro uporabo teor. konceptov socialnega dela in da jih hromi pri nekaterih zadevah – se precej pozna na DSP (SB735)

-        Na CSD – gre za birokratiziranje – da bodo le upravne postopke izvajali (človeškega dela naj bi bilo vedno manj) (SC250)

-        Od leta 2012 – je birokratsko precej bolj zapleteno (pridobivanje informacij od drugih organov – to je zelo zamudno) (DE169)

-        Čedalje več je birokracije (DČ320)

-        Preveč je birokracije (papir na papir – za nevladne org. in državne institucije) (SA219)

-        Reorg. ni zmanjšala birokracije, kot je bilo obljubljeno (SG7)

-        CSD – so zbirokratizirani do te mere, da se ne prepoznava ta vloga soc. dela, ki je pomembna (SG133)

-         

 

4.1.10.1      Podvajanje podatkov

-        Vnašanje istih podatkov (v račun. sist.) se podvaja (SČ71)

-        2 evidenci se vodita (v tajništvu in kar strok. del. vpisujejo v rač. sist.) (SČ72)

-         

 

4.1.11      Organizacija dela

-        Pri njih organizacija dela šepa (SF421)

-        V tem trenutku – da se rabijo zelo veliko ukvarjati z org. dela, z nastavitvijo novega sistema dela (DC103)

-        Sodelovanja z uporab. – spisa ne bo prevzela od zadev, ki niso njene (SB784)

-        Sodelovanja z uporab. – kakšen spis, ki ni njena zadeva (delo), tudi še ostane pri njej (SB785)

-        Vodja te enote – naj bi se še vedno od doma prijavljala, da dela (SE462)

-        Vodja te enote – je razdelila naloge na novo, a ni povedala kdo koga nadomešča (SE503b)

-        Odločanje je šlo tako daleč, da je nepregledno, odtujeno od baze (SC199)

-        Imeli so majhne reorg. na delovnih področjih – in to zelo zamaje delovno okolje in zaposlene (reorg. v reorg.) (DA76)

 

4.1.11.1      Razporeditev dela

-        Doživela je, da se je nalagalo njej več dela, ker je naredila več (SB760)

-        Marsikdo na CSD doživi, da se jim naloži več dela, ker naredijo več (SB761)

-        Tudi tiste delavce, ki ostajajo na enotah, rabijo drugače razporediti glede dela (DA75a)

 

4.1.12      Informacijski sistem

-         Pred reorganizacijo ni deloval (DG25)

-         IS (v katerem odločajo o pravicah) ločen od Krpana (DG98)

-         Letos 2018 – ni sistem deloval zaradi reorg. (prvi teden v oktobru niso imeli dostopa do sistema – in zaradi tega niso mogli delati – in ravno sedaj, ko imajo množično štipendije in vse skupaj) (DC123)

-         Težave z inf. sistemom (DČ72)

-         Inf. sistem nekaj časa ni delal (DČ76)

-         ISCSD – če en sistem ne dela, potem tudi drugi ne delujejo (naj bi jih bilo okrog 52) (SA535)

-         ISCSD – lahko da ne delujejo različni sistemi (npr. za ZZZS, FURS) (SA536)

-         ISCSD – če nisi dobil pravih podatkov, moraš še enkrat delati odločbo (in tisto, kar si včeraj delal, ni pravilno in moraš še enkrat narediti – včeraj pa še niso vedeli, da ni delalo) (SA537)

-         ISCSD – to ni socialno delo (DA267a)

-          

4.1.13      Poenotenje

-        Z reorg. – ker je ta CSD zelo velik, bo izziv, težko poenotiti nekatere prakse (SE45)

-        Izziv, težko je napisati recept ob odvzemu otroka kaj se naredi (da bo otrok na varnem – lahko je, a ni nujno, da je povsod enako) (SE56)

-        Pri strok. delu – se prakse naj ne bi mogle verjetno poenotiti (SE57)

-        Strok. delo – verjetno je izziv kako ga poenotiti (SE73)

-        Meni, da se ne bo dalo poenotiti vsebine zapisov za nekatere zadeve na različnih CSD (da bi se jih dalo v en kalup) (SE95)

-        Niso še bili obrazci enaki, enotni za celo Slovenijo za zapisovanje zadev na CSD (vsaj ona jih ne pozna – npr. obrazec za oceno ogroženosti) (SE97)

-        Delo CSD ne bo nikoli poenoteno (toliko kot je ljudi, toliko je interpretacij – in toliko kot je različnih načinov dela – enako je s tem) (SA242)

 

4.1.14      Glavna pisarna – tajništvo

-        Sedaj računovodkinje ni – in sedaj ni bilo nobenega v glavni pisarni (ko ni bilo tajnice, ker je bila na bolniški – prej jo je nadomeščala računovodkinja) (SA18)

-        Izziv je bil kdo bo delal delo, ko ni bilo nikogar v glavni pisarni (SA20)

-        Nimajo nobenega, ki bi lahko tajnico nadomeščal (SA21)

-        Če pride nujna pošta, stvar lahko 14 dni stoji (tudi, če je nujna pošta – 3 dni za odgovor) (SA22)

-        Zadeve so 14 dni ne poknjižene (SA23)

-        Oni pregledujejo pošto in poberejo ven nujne zadeve (SA24)

 

4.1.15      Uvajanje v delo, pripravništva

-        Ob začetku dela – se ni nič uvajala (SF73)

-        Ni imela pripravništva (SF74)

-        Ona rabi še uvajati nove delavce in še njen čas gre za to, da jih uči (to je zelo zahtevno, ker je veliko zadev) (SD151a)

-        Novi zaposleni – gre jih tolažiti, miriti, ker gredo jokati ven od obupa (SD151b)

-        Nov zaposleni – si ni predstavljal kakšno, zahtevno delo je na CSD (so tudi v stiskah, jokajo med pavzami, ko gredo ven na zrak) (SD152a)

 

4.1.16      Sodelovanje z drugimi organizacijami

-        Nekatere druge org. – za vsako zadevo hočejo mnenje CSD (SF299)

-        Zato je tako breme na CSD, da podajajo informacije, ker jih imajo največ (SF307)

-        Iz komunale so jih klicali, da se je eni gospe že večkrat zabil WC in da naj CSD nekaj naredi – so imeli kar burno razpravo (DE212)

 

4.1.16.1      Inšpekcija za delo

-        Inšpekcija za delo – ne ve, če oni kdaj pridejo oz. če se oni kaj na njih obračajo (SE184)

-        Inšpekcija za delo – misli, da oni ne prihajajo k njim oz. da se oni ne obračajo na njih (socialci naj bi bili vzdržljivi) (SE185)

 

4.1.17      Postopki

-        Z reorg. – sedaj v tem trenutku se jim zdi pomanjkljivost to, da morajo iz enote za vsako naročilnico jim poslati naročilo na centralo in čakati, da oni podpišejo in da pošljejo nazaj (DC97)

-        Padajo na postopkih, ker soc. delavec ne zna pravniško pravilno napisati odločbe, sklepa itn. (DC135)

-        Kako se pravni poduk napiše, preambula – to so odtujene zadeve soc. delavcem (DC137)

-        Ne zdrži odločba, če soseda reče, da je slišala krik (lahko je sicer dokaz) (DE195)

-        Upravni postopki – tepe se odločanje in nadzorovanje ter svetovalna vloga (SA117)

 

4.1.18      Intenzivnost dela

-        Če si 10 let na ZUPJS, ne zmoreš delati 120 % (SF129)

-        Tabori – je zelo naporno, se ukvarjajo z mladimi (SC297)

-        Delo na CSD – je delo, ko si po določenem času zasičen tega dela (SD164b)

 

4.1.19      Pretirano delanje

-        Ona gre čez meje svojih zmožnosti pri trudu sodelovanj z uporab. (SB764)

-        To, da gre ona čez meje svojih zmožnosti pri trudu sodelovanj z uporab. je rešila tako, da je zamenjala delovno mesto (SB765)

-        Ona ne bo več v soboto in nedeljo in za praznike hodila, da imajo uporab. zdr. zavarovanja (bolje, da ga nimajo in ne, da ovadijo to soc. del., ampak, da gredo pred parlament, ministrstvo zahtevati te zadeve) (SD223)

 

4.1.20      Obratni učinki od obljubljenih, napovedanih

-        Do takrat je bil ravno obraten učinek od tega, da naj bi imeli več časa za ljudi (SF5)

-        Na CSD bi sedaj moralo biti manj ljudi (SF35)

 

4.1.21      Zagovori zaposlenih glede dela

-        Z reorg. – zagovori pred vodji enot glede dela – ona je to samo slišala (to bi bila lahko tudi govorica) (SE227)

-        Z reorg. – zagovori pred vodji enot glede dela – slišala je, da so bili zagovori strok. del. pri v. d. dir. (SE228)

 

4.1.22      Računovodstvo

-        Vzpostaviti računovodstvo – to je bil tudi problem (DE145)

-        Če ne delaš na vodstvenem položaju, si ne predstavljaš kakšen problem je računovodstvo – to je ogromno dela, da so to vzpostavili (DE146)

 

4.1.23      Možna prerazporeditev dela

-        Nevladne org. – težko je reči, kaj bi lahko prevzeli od CSD, ker ima vse tako težko (SF289)

 

4.2         Zaposleni

-        Zaposleni pritiskajo, da se uredijo zadeve na CSD (SČ144)

-        Nadomeščanja (SB91)

-        Zaposleni – otopijo počasi in zamenjajo službe (ker se ne poskrbi za stroko sistemsko) (SC302)

-        Zaposleni na CSD so že malo otopeli (SD238)

-        Pomanjkljivosti – kadri (DA71)

-        Hudi pretresi med zaposlenimi (DA81)

-        Kadrovsko so zelo šibki (DA84)

 

4.2.1         Delovna mesta

-        Z reorg. – vodje enot – ker sedaj nimajo avtonomije – to je drugim zaposlenim v enih delih mogoče celo bolje – ker je še nekdo, ki mu lahko poročajo o razmerah na terenu (SE215)

-        Zaenkrat ni realno, da bi bil na enoti le eden strok. vodja in da bi vodja enote le vodila enoto v smislu organizacije (SE514)

-        Na nekatera delovna mesta, kjer se rabi koncepte soc. dela, so se tudi zaposlovali nekateri profili zaposlenih, ki ne poznajo teh konceptov (to ni njihova stroka) (SG60)

 

4.2.1.1         Vodstvene funkcije

-        Vodstvene funkcije CSD izgubljajo socialo (SF409)

-        Pravniki na vodstvenih funkcijah CSD – že sama organizacija je potem zasnovana nesocialnodelavsko (SF413)

-        CSD v Slo., ki imajo urejeno, da imajo eno osebo na vodilnem položaju, ki strok. obvlada zadeve – to je lahko hkrati tudi zelo velik primanjkljaj (SF417)

-        Njihov dir. – premalo ima drugih organizacijskih sposobnosti (SF419)

-        Njihov dir. – ni taka oseba za biti na vodilnem položaju (premalo strog) (SF420)

-        Sedaj se dosti dogaja, da so vodje CSD politično postavljeni (dosti jih prodira iz političnih strank, sploh na tem CSD) (SF450)

-        Ne spozna se dosti na to kako se izvoli vodje CSD (SF451)

-        Vodje CSD – se politično izvoli (ne toliko strokovno; za pomočnike CSD in dir. CSD) (SF452)

-        Z reorg. – se vodje CSD ne izbira preko sveta (ker nimajo sprejetega statuta na CSD) (SF456)

-        Z reorg. – ni nadzora nad izbiro vodij CSD (SF458)

-        Z reorg. – izbire vodij CSD – problem, izziv je glede strokovnosti, če ni nadzora nad tem (če se tako izbira) (SF459)

-        Ne ve, če imajo možnost izvoliti dobre strok. delavce na vodstvene funkcije CSD (meni, da nimajo) (SF460)

-        Vodje CSD – ne ve kaj bi motiviralo dobre strok. delavce, da se prijavljajo na ta delovna mesta (SF461)

-        Moraš biti dosti pogumen, da si pomočnik dir. oz. dir. CSD danes (da se te izpostavljenost ne dotakne oz. da si tako ambiciozen) (SF472)

-        Z reorg. – je obdobje, ki od vodij CSD zahteva predvsem menedžerska znanja za izpeljati vse zadeve (DC451)

-        Težko so zadovoljni s šefi (SB127)

-        V preteklosti so imeli vodjo tega nekdanjega CSD, ki ji je bila boljša – bolj je imela občutek za socialni vidik, manj je bila menedžerska (SE373)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – ne ve, kako bi lahko glavna dir. omogočila ločitev vodstvenih funkcij na strokovno in menedžersko (SE425)

-        Pri njih meni, da v tem trenutku ni realno, da bi na njihovi enoti imeli vodje področij (SE552)

-        Reorg. je prinesla še več neke ne varnosti oz. da vodja enote (pomočnica dir.) mora sedaj odgovarjati še v. d. dir. – in je to povzročilo pri njej še več zmede (da še manj ve kaj dela, da ni suverena pri delu) (SE579)

-        Lokalni vodje – naj ne bi mogli zastopati strok. vprašanj v strok. svetu zavoda – če so odvisni od regijskega dir. direktno (SC21)

-        Lokalni dir. na strokovnih kolegijih so v trenutku lahko preglasovani (SC91)

-        Če bo lokalni vodja preveč avtonomno se postavljal, ga regijski ne bo več podpiral (SC179)

-        Ni v redu, da regijski dir. lahko postavlja lokalne vodje (tako je sistem prodan) (SC205)

-        Vodje CSD – naj jih ne bi brigalo, da naj bi bila stroka žrtev načina delovanja CSD (SC208)

-        Dir. CSD že dolgo izbirajo po principu lojalnosti (izbira MDDSZ) (SC262)

-        Dir. imajo težave z branjem predpisov (DE54)

-        Ni enostavna situacija, ko so oni v. d. dir. in nadrejeni vodjem enot (oni so bili do sedaj dir.) – to je sedaj poseben odnos, da jim daš veljavo (ker oni rabijo njim poročati, od njih zahtevati) (DČ345)

-        Z reorg. – je ne transparentno vodenje (SA166)

-        Njene pomočnice se počutijo ogrožene, ker niso več edine, ki odločajo (DA296)

 

4.2.1.1.1         Vodje enot

-        Z reorg. – vodje enot – tudi njim naj ne bi bilo lahko (''z rožicami postlano'') (SE203)

-        Z reorg. – vodje enot – sedaj nimajo avtonomije (SE213)

-        Z reorg. – vodje enot – ker sedaj nimajo avtonomije, naj to njim ne bi bilo v redu (SE214)

-        Na tej konkretni enoti – vodji enote naj ne bi bile pomembne strokovne zadeve (SE429)

-        Sedanja vodja te enote – odkar je ona vodja, oni dve drugače sodelujeta, na drugačen način – zelo različne poglede imata na delo (SE432)

-        Zelo jo moti, da odkar je sedanja vodja te enote vodja, da oni dve drugače sodelujeta, na drugačen način in da imata zelo različne poglede na delo (SE434)

-        Vodja te enote – nikoli ne vejo kdaj je in kdaj ni prisotna na enoti – včasih tudi tajnica nima inf. kje je (to je nenavadno, nesprejemljivo) (SE464)

-        Vodja te enote – pravi, da dela od doma (ji verjame, da kdaj tudi, ampak dvomi pa, da vedno) (SE466)

-        Vodja te enote – večino sred nje po 15. uri ni bilo nikjer več (tudi danes ji ni bilo) (SE468)

-        Vodja te enote – večkrat jo je rabila in je bilo rečeno, da je ni in da ne ve kje je (je rekla tajnica, da dela od doma, da je šla na sestanek) (SE469)

-        Tisti, ki nadomeščajo vodjo enote – vprašanje je koliko si upajo potem sprejemati kakšne odločitve (odvzema naj ne bi podpisal nobeden brez vodje enote) (SE471)

-        Vodja te enote – intervj. težko vidi dobre stvari, ki jih dela, ker ali je odsotna ali intervjuv. meni, da ne govori pravih zadev (strokovno nekorektne zadeve) (SE477)

-        Vodja te enote – en dan je lahko odločitev takšna, drugi dan je lahko drugačna (niha od ene odločitve do druge – en dan je nujno narediti razgovor z otrokom, ko mora intervj. iti, pa reče, da to res ni treba) (SE478)

-        Vodja te enote – dostikrat argumentira zadeve preko DZ – da, če bodo oni sedaj nekaj naredili, da bo na sodišču vse to padlo (to je njen argument že dosti časa, čeprav velja še in delajo še po ZZZDR) (SE479)

-        Vodja te enote – danes reče napiši odločbo, jutri je ne podpiše – zato, ker se ne strinja z njo (to je neka nekonsistenca) (SE484)

-        Vodja te enote – v njej naj bi bil nek njen osebni strah, kaj če narobe naredijo odvzem otroka in kako bi to zagovarjali pred mediji (SE486)

-        Vodja enote – zdi se ji, da ona hipno reagira (v enem trenutku je tako, čez 15 minut bo drugače) (SE513)

-        Vodja enote – intervjuvanka ima sedaj zelo veliko neg. inf. o njej, da težko vidi v čem je ona dobra strokovno (čeprav meni, da gotovo je) (SE519)

-        Vodja enote – ne naredi UZ, če je govorila s kakšnim uporab. ali s kom glede uporab. (intervjuv. ga ni dobila nikoli) (SE549)

-        Vodja enote – zaveda se, da če nekdo pride, ki bo imel samo soc. del. znanje in bo super strok. del., bodo tudi pomanjkljivosti, ker vodstvenih funkcij mogoče ne bo imel (SE553)

-        Vodja enote – to, kar je v tem trenutku na njihovi enoti, se ji zdi nedopustno (SE554)

-        Mogoče bi bila ona kot vodja preveč strok. in premalo znala zdelegirati zadeve ali znala odgovarjati dir., bila premalo odločna (SE570)

-        V tem trenutku ne ve, če je možno zamenjati vodjo njihove enote (SE575)

-        Vodje enot (pomočniki dir.) – pred reorg. so bili dir., sedaj pa se jim reže ta avtonomnost (SE586)

-        Lokalni dir. – sedaj sporočajo, da ne morejo nič narediti in da nimajo moči odločanja (to naj bi imel regijski dir.) (SC97)

-        Lokalni vodje – imajo šibko pozicijo (SC209)

-        Njihova strok. vodja ni strok. vodja (SA371)

-        Njihova strok. vodja – se ne spozna najbolje na konkretno strok. delo (SA373)

-        Njihova strok. vodja – se ne znajde v tej vlogi (SA374)

-        Njihova strok. vodja – ni usposobljena in ga ne zna upravljati (ne zna strok. dela organizirati, voditi, ne razume in ne pozna strok. postopkov, ni prisotna na delovnem mestu, ko jo rabijo, je ni) (SA375)

-        Njihova strok. vodja – ko rabi prevzeti pošto, ne vejo kje je (SA376)

-        Njihova strok. vodja – za prisotnost na delu se čipira od doma (SA377)

-        Njihova strok. vodja – če je povabljena kot strok. vodja na krizni tim, ker gre za neko hudo situacijo, (pretep, družina, policija, vrtec, šola – vpleteni), nje ni (SA380)

-        Njihova strok. vodja – ni je na delovnem mestu, ker gre kupovati stole (za CSD) (SA381)

-        Njihova strok. vodja – ne vejo kdo jo nadzira (SA382)

-        Njihova strok. vodja – ne vejo kaj lahko oni naredijo proti takemu vodji (SA383)

-        Njihova strok. vodja – sedaj z reorg. je več možnosti za zlorabo tega delovnega mesta (SA384)

-        Njihova strok. vodja – nje ni na delovnem mestu do 8-ih (SA387)

-        Strok. del. rabi iti ob 7-ih na teren in ne dobi podpisa za potni nalog od njihove pomočnice dir., ker je še ni na enoti (SA388)

 

4.2.1.1.2         V. d. direktor

-        V. d. dir. so v nezavidljivi vlogi med MDDSZ in zaposlenimi na CSD (DC229)

-        Razume, da se njihova dir. ne more z vsem ukvarjati (SB84)

-        1 leto so dir. vršilci dolžnosti – imenovani brez razpisa (kot določi vojaški režim kje bo kdo) (SC14)

-        Na tem CSD so odslovili regijskega dir. (iz ene enote tega CSD) (SC31)

-        Regijski dir. tega CSD je bil odslovljen – bil je grešni kozel (uradno je moral reči, da je iz osebnih razlogov odstopil, da je lahko spet lokalni vodja) (SC32)

-        Z odslovitvijo takratnega dir. – so pokazali svojo moč, da lahko kogarkoli, kadarkoli zamenjajo (SC33)

-        S tem, ko so odslovili takratnega dir. tega CSD – so pokazali kakšno moč imajo (MDDSZ) (SC34)

-        Sedanja dir. tega CSD – naj bi bila hladna (tehnična) (SC35)

-        Sedanja dir. tega CSD – niti razgovora naj ne bi imela z nikomer, kar prišla naj bi (SC36)

-        Sedaj lahko na klik odslovijo dir. CSD (SC50)

-        Z reorg. – regijski dir. je daleč stran od strok. primerov (tu je velika razlika z reorg.) (SC70)

-        Sedanji dir. ni motiviran za izboljšave (SC72)

-        Sedaj svojega nadrejenega ne vidiš še (SC96)

-        Vodja tega CSD – je bil odslovljen (čeprav je lojalen človek) – kot primer, kako se bo zgodilo vsakemu, ki ne bo deloval tako, kot bi želeli oblastniki (želj bral iz njihovih oči) (SC112)

-        Sedaj so dir. daleč od neposrednega procesa (SC175)

-        Ni ji v redu, da ni nadzora nad v. d. dir. CSD (DD57)

-        Sedaj kakršnokoli odločitev sprejme v. d. dir. – nosi tudi odgovornost, ker si odgovoren za delovanje CSD za to obdobje v polnem obsegu (DD58)

-        Ona sedaj ta trenutek skoraj nima stika z uporab. (DD75)

 

4.2.1.1.3         Izogibanje, zavrnitev vodstvenih funkcij

-        Soc. delavci se vedno bolj izogibajo vodstvenim funkcijam CSD (SF408)

-        Strokovnjaki na CSD se izogibajo vodstvenim funkcijam (SF440)

-        Del odgovornosti, da na vodstvene funkcije CSD prihajajo osebe, ki niso strokovnjaki za področje socialnega dela, je tudi na strok., ki se umikajo vodstvenim funkcijam CSD (ker ne prevzamejo odg.) (SF442)

-        Pozna soc. delavko, ki so ji večkrat ponudili, da bi bila dir. CSD oz. pomočnica dir. in je vedno zavrnila z argumentom, da to ni soc. delo, če si dir. (da rada dela soc. delo) (SF462)

-        Nobeden se noče izpostavljati na vodstvene funkcije CSD zaradi slabe javne podobe CSD v Slo. (SF470)

-        Iti ven iz kroga nasilja komunikacije med zaposlenimi in vodstvenim kadrom na CSD – ne greš nikoli na vodstveni položaj, ker ne zdržiš (SA180)

 

4.2.1.2         Prerazporeditve, menjave delovnih mest

-        Manjše št. kadrov so prenašali v službo ZUPJS (DC16)

-        To niso enostavne zadeve – prenašati zaposlene (najprej v službo ZUPJS in potem nazaj, jim ne dati jasne informacije in je potem slaba volja) (DC18)

-        Z reorg. – ker na tem CSD pokrivajo področja, ki so geografsko dosti oddaljena, so imeli dosti nejevolje pri županih, da se delovna mesta prenašajo v drug kraj (da se centralizira) (DC378)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – je izziv na nek način (DC441)

-        Z menjavo dela na drugem CSD – nima tako vzpostavljene tukaj socialne mreže (da bi poklicala župana, nevladne org., da nekaj uredijo, kot je imela na nekdanjem CSD) (DC442)

-        Varstvo otrok in družine – ve zakaj je iz tega področja šla (kje ni več zmogla) (SB780)

-        Videla je tudi že, da so kolega prestavili iz enega delovnega mesta na drugega (SB915)

-        Z reorg. – je bilo kar nekaj šoka, nestrinjanja z izborom sodelavk, ki so šle na službo ZUPJS na regijski CSD (iz te CSD enote) (SE7)

-        Reorg. – poslabšanje – sodelavke, s katerimi je ona prej sodelovala, so šle na drugo del. mesto (SE319)

-        Reorg. – poslabšanje – kljub temu, da je ostala na istem delovnem mestu, je bil vseeno občutek, kot da je prišla v drugo službo (SE321)

-        Zaradi sprememb delovnih področij ni bilo razvidno kdo koga nadomešča (SE527)

-        Ona ni vedela, da bo šla na drugo del. področje (SE530)

-        Ona ob menjavi del. področja dela njeno novo del. področje in še njeno nekdanjo (ko sodeluje z zaposleno, ki dela tisto področje) in to se ji ne zdi korektno ne do nje in ne do drugih zaposlenih (SE533)

-        Zdi se ji absurdno, da njeni dve sodelavki, ki sta bili na nekdanjem CSD in sta zelo dobro delali njuno delo in sta bili pomemben člen njihove enote in se je vodja odločila tako, da gresta (SE659)

-        Zaposleni, za katere se je vodja odločila, da se prestavijo na sedež CSD, naj bi se morali strinjati s tem, naj se ne bi javili in naj ne bi imeli izbire (izbira naj bi bila le, da če ne bi podpisali, bi bili brez službe) (SE660)

-        Če ona vzame še kakšnega delavca iz enote (da bi jih preselili na sedež), ogrozi delovanje tiste enote (DA307)

-        Če bo jemala, prerazporejala delavce iz enot – bo imela ponovno bolniške (DA308a)

 

4.2.1.2.1         Med različnimi organizacijami

-        Ni pretoka med različnimi organizacijami (med sodstvom, šolstvom) pri menjavah zaposlitev z upoštevanjem doseženih napredovanj (SB924)

-        Če se ona odloči, da gre sedaj delati v šolo, na sodišče – bo začetnik (SB925)

-        Če se ona odloči, da gre sedaj delati v šolo, na sodišče – ni pripravljena biti več začetnik, z začetniško plačo (SB926)

-        Če se ona odloči, da gre sedaj delati v šolo, na sodišče – ni pretoka pri menjavah zaposlitev z upoštevanjem doseženih napredovanj (SB930)

-        Če hoče sedaj delati v šolo – mora delati drug strok. izpit (SB936)

-        Če hoče sedaj delati v šolo – je tam začetnik (SB937)

-        Menjava zaposlitve v drug sektor – pri njenih letih bi to naredila, če bi bilo nujno (SB938)

-        Menjava zaposlitve v drug sektor – pri njenih letih to raje ne bi naredila, ni pripravljena (tudi drugi ne) (SB939)

-        Zelo težko gre drugam, menja zaposlitev v druge sektorje, nevladne (ko se zapečeš na CSD, si pečen) (SB940)

-        Pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji – ne upoštevajo nič že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah (tako je narejen sistem) (SB941)

-        Ne ve kakšni so razlogi za to, da pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji – ne upoštevajo nič že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah (lahko da obstajajo, ona ne ve) (SB943)

-        Ne zdi se ji v redu, da pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji – ne upoštevajo nič že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah (SB944)

 

4.2.1.3         Nove pogodbe o zaposlitvah

-        Pogodbe – izziv je bil glede napredovanj – kako napisati v pogodbah (DE133)

-        Sedaj v tem obdobju je bil največji izziv pogodbe o zaposlitvah (pred tem sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest) (DA195)

-        Urejanje pogodb je bil zelo zahteven izziv – to narediti, urediti, osvežiti (DA202)

 

4.2.1.4         Koordinatorji

4.2.1.4.1         Za preprečevanje nasilja

-        Koordinatorji za preprečevanje nasilja – so bile pritožbe, da niso prisotni, da od njih nimajo nič, da naj bi bili to tisti, ki naj ne bi nič delali (tudi od kolegov) (SB38)

-        Koordinatorka za preprečevanje nasilja – če jo ne pokličejo in ji ne povejo, da imajo izziv, problem – potem ne ve in se ne more vključiti (SB46)

 

4.2.2         Skrb za zaposlene, podpora

-        Državna uprava – ne skrbijo za kadre (se ne ukvarjajo, so številke) (SB651)

-        Zaposleni – poskrbeti za sebe – vprašanje je na račun koga (SB767)

-        Zaposleni – poskrbeti za sebe – vprašanje je kdaj (SB768)

-        Zaposleni – poskrbeti za sebe – vprašanje je do kje (SB769)

-        Skrb za sebe – ne ve, kako poskrbi za sebe (SB779a)

-        Po reorg. – zaenkrat še niso imeli več predavanj, kot jim je bilo obljubljeno, kot to, ki so ga imeli o tem kako zdržati v teh okoliščinah (SE379)

-        Če ne investiraš v strok. kader – ne morejo kvalitetno delati (SC249)

-        Ona malo pogreša pri nekaterih soc. del. poklicnega razvoja, samopodobe (DČ56)

-        Zaposleni – če dobro ne poskrbiš zase, se to odraža na duševnem zdravju te osebe (SA465)

-        Če njen delodajalec ne vlaga v njo – to pomeni, da ona čez 10 let ne bo verjetno tu delala (SA490)

-        Strok. del. – pozabijo včasih nase, da bi dobro poskrbele zase (DD135)

-        Tudi ona še ne zna čisto dobro poskrbeti zase (DD136)

-        Pritisk od uporab. je zelo hud in ona nima nikjer podpore glede teh pritiskov (ni varnostnika, pomočnik dir. jih ne zavaruje – pomočnika dir. je tudi strah) (SD196)

-        Ona ima zelo ponotranjen vzorec žrtve in kot, da se omamlja s tem (SD303a)

-        Njo skrbi za njene zaposlene (odpovedi, pregorevanja) (DA241)

 

4.2.2.1         Izobraževanja, usposabljanja

-        Odrekanje izobraževanj (rečejo jim tudi, da si lahko sami plačajo, če želijo iti ipd.) (SČ113)

-        Izobraževanja – pred reorg. – so lahko šli na več izobraževanj (SČ118)

-        Sedaj se tudi že dogajajo zavrnitve za odobritev izobraževanj (SČ160)

-        Izobraževanja – ne ve kako je glede omejenosti sredstev za njih (SF391)

-        Po zaključku izobraževanj je precej od njih samih odvisno kako gredo naprej glede strokovnega razvoja (DC423)

-        Z reorg. – zgodilo se je, da je ona izvisela iz izobraževanj, ker je ona iz skupne službe (SB87)

-        Izobraževanja (SB92)

-        Izobraževanje na CSD – je enako kot z avto šolo – se začneš zares učiti, ko si sam v avtu oz. enako na CSD, ko sam delaš (SB147)

-        Izobraževanje na CSD – vsega ti šola ne more dati (SB148)

-        Izobraževanja – si ne predstavlja, da vsak dan 3, 4 ure sedi na predavanjih (ima otroke) – ne more (SB328)

-        Izobraževanja – dodatno se lahko izobražuje za vikende (SB329)

-        Izobraževanja – sedanji zaposleni niso več dobro podprti iz strani države za izobraževanja (to ji je žal) (SB351)

-        Izobraževanja – ni v redu sedanji način zbiranja točk (SB674)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – nima več kam glede tega, ker je ona že dosegla vsa napredovanja (SB694)

-        Izobraževanja – če človek ne obnavlja znanj, ki jih ima, zbledijo (SB700)

-        Znanja – če jih ne obnavljaš, potem ostanejo samo še osnovni obrazci, ki jih imaš kot človek (SB712)

-        Izobraževanja – ni dovolj, da ona prebere koncepte (to lahko naredi sama) (SB716)

-        Izobraževanja – sedaj so precej na lahko (seminar, oni pridejo, odpredavajo) (SB723)

-        Izobraževanja – trenutno kako potekajo – niso dovolj dobra, kot jih rabijo, želijo (SB725)

-        Izobraževanja – ni dobro, da so zaposleni zelo sami glede urejanj, omogočanj tega (SB923)

-        Z reorg. – izobraževanja – dobili so inf. koliko denarja se lahko porabi (SE224)

-        Z reorg. – izobraževanja – postopki za odločitev glede (ne)odobritve so daljši (SE226)

-        Z denarjem za izobraževanje – bi morali plačati 10 dni izobraževanj za strok. del. (po kolektivni pogodbi) (SC22)

-        Na tem CSD – za izobraževanje odobreno 140 € na leto za strok. del. (SC23)

-        Z reorg. – 140 € za izobraževanja imajo (SC121)

-        Izobraževanja – premalo je denarja za izobraževanja (SC215)

-        Premalo denarja za izobraževanja – to je degradacija (SC217)

-        Od plače – ne ostane veliko, da bi si plačevali izobraževanja sami (SC258)

-        Ni dovolj strok. izobraževanj (to že zadnjih 10 let – in to ima posledice) (SC265)

-        Sedaj se ne upošteva kolektivne pogodbe glede izobraževanj (SC281)

-        140 € za izobraževanja – točno vejo, da si ne morejo niti četrtine s tem pokriti (SC287)

-        Najdejo dobra izobraževanja, a nimajo dovolj sredstev za odlična izobraževanja (DE310)

-        On ima veliko sodelavk, ki si same plačujejo dod. izobraževanja (DE311)

-        Ni v redu, da gledajo in štejejo koliko jih lahko gre na seminar (ker potem je še dnevnica in prenočitev) (DČ283)

-        Ne v redu urejeno (katastrofa) in ne bi se smelo zgoditi, da bi šteli koliko zaposlenih lahko gre na dneve Socialne zbornice, dneve FSD (DČ284)

-        Strok. del. se ne pripravi na spremembe zakonodaje (SA128)

-        Če ona nima kvalitetnega kontinuiranega izobraževanja – ne more zagotavljati kvalitetnih storitev uporab. (SA414)

-        Ko je ona prehajala na drugo področje dela – ni imela nobenega usposabljanja (SA416)

-        SZS, SCSD – organizirajo plačljive seminarje (SA419)

-        Njen mož jo je naučil brati sodno prakso (je odvetnik) – tega jih nobeden ne nauči (SA428)

-        Oni nimajo notranjih izobraževanj (SA449a)

-        Zavida zaposlenim, ki jim je država v preteklosti plačala izobraževanja, ona pa si iz svojega zasluženega denarja plačuje ista izobr., ki so bila njenim sodelavkam v preteklosti plačana od države (SA484)

-        Mlade zaposlene sedaj – nekatere si vse same plačujejo izobraževanja (SA489)

-        Na CSD – včasih še premalo izrabijo izobraževanja (DD233)

-        Izobraževanja – niso ji v redu, ker je to že velikokrat slišala (tisti, ki so že dalj časa zaposleni v tem) (SD244)

-        Tu imajo 180 € na leto na delavca za izobraževanja (DA127)

-        Izobraž. – ne morejo si privoščiti drugih dražjih izobraževanj (DA129)

 

4.2.2.1.1         Fakulteta za socialno delo

-        Na FSD – ne dobijo študenti dovolj znanj o CSD (kaj je, dela, do kje lahko dela, kje ne) (SB151)

-        Izobraževanja – koncepti, ki jim jih je Gabi dala, zbledijo (SB701)

-        Ne zna več našteti koncepte, ki jim jih je Gabi dala (SB702)

-        Ko razmišlja, kaj so jo na FSD učili in kakšna je realnost na CSD – se ji zdi, kot dva čisto različna svetova (ogromen razkorak) (SE603)

-        Včasih se je jezila in je želela, da bi prof. iz FSD k njej na prakso pripeljali – da bodo videli kaj to res je (SE604)

-        Razkorak je med teorijo na FSD in dejanskim stanjem (kaj je v praksi res) – vsaj ona ga tako čuti (in je diplomirala 10 let nazaj – in se ji zdi drug svet) (SE605)

-        FSD – nas ne pripravi čisto na realno stanje, vsaj na delo na CSD ne (SE608)

-        Nima odgovora na to, kako nas bi lahko FSD pripravila na realno stanje, delo na CSD (SE609)

-        Prevelik razkorak je med teorijo in potem zadevami, ki se dogajajo v praksi (SE610)

-        Zelo se je jezila, ko je prvič odvzela otroka – ker na FSD nikoli ni slišala ničesar o tem kako se to dejansko naredi in kaj to lahko naredi tudi tebi, kot strok. del. oz. kot osebi (ko zapreš tista vrata) (SE611)

-        Na FSD – nobeden ti ne pove kako odvzem otroka res v realnosti izgleda (gotovo je boljše, da ne, ker je vprašanje koliko študentov bi še imela FSD) (SE612)

-        Ne ve kako te lahko na FSD res na dejansko delo na CSD pripravijo (SE617)

-        Meni, da ni manjkala na kakšnem predavanju na FSD, kjer bi govorili o tem kako se odvzame otroka (SE622)

-        Na FSD je včasih socialno delo predstavljeno preveč preko preprostih primerov (SE632)

-        FSD – naj ne bi bil povezan s praktičnim soc. delom (SC75)

-        FSD – manjka jim konkretno delo na CSD (delo z mladostniki, namestitev v zavod, delo z družino) (SC77)

-        FSD – nekateri, redki na FSD imajo izkušnje s praktični delom, delovne izkušnje na CSD (SC78)

-        Če nimaš delovnih izkušenj, so ti problemi teoretični (SC79)

-        To kar so nas na faksu naučili – niso dovolj le ta znanja (SC284)

-        Izobraževalni sistem na FSD ne uspe usposobiti kadrov, da bi se lahko ukvarjali z vsemi zahtevnimi izzivi, težavami uporab. (nimajo dovolj znanj) (DE182)

-        Ona nekaterih znanj na FSD ni dobila (SA458)

-        Delo na CSD ni tako, kot se naj bi na FSD predstavljalo – soočen si z drugačno realnostjo (SD279)

-        Ko pridejo mladi ljudje do nje in ji rečejo, da bi želeli iti socialno delo študirati – jim reče, da naj ne grejo tega študirati (SD293)

 

4.2.2.1.2         Strokovni izpit

-        Ne ve, če bo imela čas iti na usposabljanje za strok. izpit (SF481)

-        Strok. izpit iz soc. varstva – ga lahko primerja s strok. izpitom, ki ga imajo pravniki za pravosodni izpit (je res obsežen, zelo zahteven, veliko različnosti, zakonodaja ni urejena tako, da bi bila optimalna) (SD57)

-        Strok. izpit je zelo zahteven (SD60)

-        Ona je delala 3 x strok. izpit (SD61)

-        Strokovni izpit je res zahteven (SD235)

 

4.2.2.1.3         Družinski zakonik

-        DZ – strok. del. na CSD nimajo izobraževanja za DZ, ki bo začel veljati čez 3 mesece (SA432)

 

4.2.2.2         Razvoj

-        Ima občutek, da se od nje ne pričakuje noben razvoj več (če ni ona notranje motivirana, je vodjem CSD v redu, tudi če stagnira) in ne govori o tem, da bi imela večjo plačo (SB663)

-        Razvoj zaposlenih – ona bo tu še 20 let (in je dosegla že vsa svoja napredovanja) (SB664)

-        Razvoj zaposlenih – če bo ona notranje motivirana in če si bo sama plačala, bo lahko to delala (SB669)

-        Razvoj zaposlenih – kje naj vodje CSD vzamejo vire za to (SB670)

-        Razvoj zaposlenih – ona ne rabi točk za napredovanja, ker to že vse ima (tudi, če gre na vsa izobraževanja) (SB675)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – da bi se kdo pogovoril z njo do kam je prišla in kaj si ona še želi – vodstvo CSD se ne ukvarja s tem kaj dati njej, ki je dosegla že vsa napredovanja, ker ji nimajo kaj dati (SB683)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – nobeden ne pričakuje od njihovih šefov CSD, da se bi ukvarjali s tem kaj dati njej, ki je dosegla vsa napredovanja (da bi razmišljali kaj bi lahko še iz nje ven potegnili) (SB684)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – ni še doživela dialoga, da bi se kdo pogovoril z njo do kam je prišla in kaj si ona še želi (SB685)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – ni imela pričakovanj, da bi se kdo pogovoril z njo do kam je prišla in kaj si ona še želi (ne veš) (SB686)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – slišala je kaj vse delajo v drugih podjetjih (in so IT podjetje) (SB687)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – je bila navdušena nad tem kaj vse delajo v drugih podjetjih (SB688)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – druga podjetja to zanima (SB689)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – druga podjetja razmišljajo kaj, kako bodo z njimi, kam se bodo razvili, kam bi oni, kaj bi, kje se bodo razvili (SB690)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – če ne bi bila tak človek, da bi že kam šla glede tega, ker je tak človek (kljub temu, da je že dosegla vsa napredovanja) – bi bilo vodstvu CSD tudi prav (SB696)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – ne zdi se ji prav, da se tu v tem delu ne skrbi za zaposlene (SB697)

 

4.2.2.3         Aktivi

-        Z reorg. – predstavniki zaposlenih iz vseh CSD na aktivih SCSD se še niso začeli dobivati (DC164)

-        Z reorg. – predstavnike zaposlenih iz vseh CSD na aktivih SCSD so sedaj šele sestavili (DC165)

-        Z reorg. – ne ve kaj bo z aktivi (SB427)

-        Aktivi – za mladostnike – je imel tudi svoje vzpone in padce (SB432)

-        Aktivi – za mladostnike – z reorg. – ni želel iti pod SCSD (ker so se imeli dobro, njim je bilo tako v redu in niso rabili) (SB436)

-        Z reorg. – aktivi – za mladostnike – ne smejo delovati, kot so delovali pred reorg. (SB437)

-        Z reorg. – aktivi – 4 na leto – to je lahko malo (SB444)

-        Z reorg. – aktivi – so tako vodeni, da tudi, če jih ne bi imeli (SB448)

-        Z reorg. – aktivi – koordinatorke za preprečevanje nasilja – res jim manjka, da se ne srečujejo več tako pogosto, kot so se (vidi, da se je težje o nekaterih zadevah pogovoriti) (SB464)

-        Strok. aktive so jim jih hoteli ukiniti (SC251)

-        Na aktive bo lahko šel samo eden in jim to ni v redu, ni dovolj dobra podpora (in rabijo podporo pomočnice dir.) (SA175)

 

4.2.2.4         Supervizija

-        Supervizija – ne ve, če bi imela sedaj možnost, če bi se v okviru službe odločila za indiv., izredno supervizijo (ker bi imela občutek, da potem je še 2 uri ne bo tam) (SE375)

-        Na tem CSD – nimajo supervizije (SC122)

-        Zaradi vsega dogajanja na CSD (''bombardiranja'') – zaposleni ne hodijo več na supervizijo (ki je edina stvar, ki je predpisana, ampak je na prostovoljni bazi) (SA222)

-        Na tej enoti – je manj kot pol zaposlenih vključenih v supervizijo (SA223)

-        Supervizija – tu tudi ne prideš vedno na vrsto, da bi vse izpostavil (SA453)

-        Zaposleni – nekateri se ne vključujejo oz. celo izstopajo iz supervizije (se jih pregloboko dotika, njihovih osebnih tem, niso pripravljeni na sebi delati) (SA464)

-        Supervizija – če je 9 srečanj na leto, lahko vsakič eden le eno zadevo izpostavi (SA469)

-        Supervizija – imaš nekatere, ki ne bodo nič izpostavili (SA470)

-        Supervizija – ona je še letos imela supervizijski primer, ki je njo sesul (SA471)

 

4.2.2.5         Debriefing, razbremenitev

-        Vprašanje – kam dajo zaposleni vse te zahtevne zadeve s katerimi se soočajo pri delu (SB316)

 

4.2.2.6         Mentorstva

-        Mentorstva na CSD za zaposlene – niso urejena (SB914)

 

4.2.3         Zaposlitve, zaposlovanje

-        Z reorg. imajo enega kadrovnika, ki mora vse kadrovske zadeve delati (če manjka, ga nimajo) (DF48)

-        Z reorg. – dobili so odgovor, da ne morejo dobiti varnostnika (ker ni financerja) (SF114)

-        Kadrovska podkrepitev CSD bi morala biti narejena že zdavnaj (SE103)

-        Ustrahovali naj bi zaposlene na CSD – z odslovitvijo nekdanjega dir. tega CSD (SC37)

-        Centralizirano kadrovanje – zanj je to sporno (SC177)

-        Na tem CSD je le 5 moških zaposlenih (dosti slabo naj bi bilo) (DE295)

-        Zaposlitve delajo na kalkulacijah starih, nepravilnih št. standardov in normativov in številkah populacije (namesto, da bi pogledali konkretno št. vlog) (SD233a)

 

4.2.3.1         Premalo zaposlenih

-         Kadrovsko – podhranjeni (DG42, SČ93)

-         Izziv/težko je omogočiti nove zaposlitve (DG139)

-         Če ni poskrbljeno za delavce (da jih ni dovolj ipd.) – potem niso kompetentni za delo z uporab. (SČ42)

-         Ni možnosti, da bi se povečalo št. zaposlenih (kot ona vidi in glede na odg., ki jih dobivajo od vodstva) (SČ94)

-         Govorijo o tem, da je premalo kadra (SČ95)

-         Ne upoštevajo jih – da bi se povečalo št. zaposlenih (SČ96)

-         Na dolgi rok bodo videli kako bo glede kadra (pomanjkanja) (DB16)

-         Že sedaj – za veliko dodatnega dela nimajo kadra (DB39)

-         V bodoče – kadrovski primanjkljaj bo vedno večji izziv, problem (če pričakujejo, da bodo delali vse to kar se od njih pričakuje) (DB93)

-         V tem trenutku – se je kadrovska podhranjenost zelo pokazala (zato, ker so ustanovili še sedež) (DF94)

-         Sprijaznili so se, da bo še naprej tako, kot je – glede kadrovske situacije v CSD (DF187)

-         Na CSD je premalo zaposlenih (SE120)

-         Z reorg. – ni bilo idej, da bi se dodatno zaposlilo ali prerazporedilo zaposlene na njenem nekdanjem področju, ko je ona tudi delala zelo veliko (SE322)

-         Nimajo kadrovske zasedbe, kot imajo standarde in normative (DE179)

-         Če bi imeli več kadra – bi lahko poenotili tudi referate po enotah (DE260)

-         Težave pri pomanjkanju kadrov (DČ73)

-         Številke kažejo, da so oni ekstremno kadrovsko podhranjeni (ta enota) (SA55)

-         Glavni problem je kadrovska podhranjenost (SA144)

-         Na CSD je 1/3 premalo kadra (DD170)

-         Oni sedaj glede števila kadra dihajo na škrge (se soočajo z velikimi izzivi) (DD175)

-         Bistvena težava reorg. je to, da je absolutna kadrovska podhranjenost (totalno jih je premalo) (SD7)

-         Na CSD je čisto premalo kadrov (SD137)

-         Problem je kadrovska podhranjenost (SD144)

-         Niso upoštevali kadrovske podhranjenosti (SD322)

-         Zaposleni – jih je bistveno premalo (DA87)

-         Na CSD – niso dovolj kadrovsko okrepljeni (DA100)

-         Premalo jih je na CSD (DA193)

-         Premalo je zaposlenih na CSD (SG54)

-          

4.2.3.1.1         Premalo dodatno, novih zaposlenih

-        2 dodatna delavca, ki so jih dobili na tem CSD (ob reorg.), nista dovolj (DF53)

-        Ni nobenega človeka od 73 novih zaposlenih, ki so jih obljubili (SC136)

-        Ni 73 ljudi, ki naj bi jih sindikat izbojeval (SC145)

-        Od 2012 ni bilo novih zaposlitev (SA64)

-        Nove dod. zaposlene ne bodo zaposlili – ker je premalo denarja (SD147)

-        500 novih zaposlenih naj bi bilo iluzorno (naj bi rekla to ministrica) (DA94)

 

4.2.3.1.1.1         Če ne bi bilo novih, dodatnih zaposlenih

-        Če ne bi bilo dodatnih novih zaposlenih – se bi morali znajti znotraj teh obremenitev (SF258)

-        Če ne bi bilo dodatnih novih zaposlenih – se bodo lahko CSD ponovno zaprli za ljudi zato, da bodo strok. del. preživeli, da ne bodo izgoreli (SF259)

-        Če ne bi bilo dodatnih novih zaposlenih – se bodo lahko CSD odprli za ljudi in bodo imeli individualiziran pristop in bodo imeli več izgorelosti zaposlenih (SF260)

-        Če ne bi bilo dodatnih novih zaposlenih – dosti hitreje je treba delati (SF262)

-        Če ne bi bilo dodatnih novih zaposlenih – manj natančno se dela (SF263)

-        Če ne bi bilo dodatnih novih zaposlenih – manj individualno se dela (SF264)

-        Ni možno reševati zadev brez kadrovske okrepitve (SA58)

-        Brez dokadrovanja CSD – ne bo možno izpeljati vsebinske reorg. (DD212)

 

4.2.3.1.2         Področja premalo zaposlenih

-        Več soc. dela manjka pri storitvah pomoč družini za dom (SČ61)

-        V tem trenutku – kadrovska podhranjenost v administraciji, tehnični podpori, kadrovsko-pravnih zadevah (DF95)

-        Subvencije najemnine za mestno občino – delež zaposlenih, ki so ga dobili, je precej premajhen kolikor delajo za njih (SF270)

-        Na CSD nimajo oseb za računalniško podporo (DC309)

-        Na tej enoti – imajo samo eno tajnico za celo enoto in za vodjo enote (SE153)

-        Na ZUPJS – se najbolj kritično vidi podhranjenost kadra (SD323)

-        Na vsakem področju je premalo ljudi (SD324)

 

4.2.3.1.3         Profili

-        Pravniki – premalo jih je na CSD (DF216)

-        Na tej enoti nimajo psihologa, nimajo pravnika (in potem iščejo inf. po drugih enotah) (SE599)

-        Imajo primanjkljaj kadra (psihologa in pravnika s pravosodnim izpitom) (DD39)

-        Nimajo vzdrževalca na CSD (DD81)

-        Velikokrat so rekli, da rabijo varnostnika na CSD, a so jim to zavrnili (tu so imeli že hude zadeve) (SD178)

-        Ni ji jasno zakaj nimajo varnostnika na CSD (SD200)

 

4.2.3.1.4         Premalo primerno, zadostno usposobljenih zaposlenih

-        Na njihovi enoti imajo sedaj le 3 strok. del. – ki imajo pogoje za PSP (SČ59)

-        Zgodi se, da so dežurne in ne morejo iti na obisk na domu (ker jih je premalo s pogoji za PSP) (SČ60)

-        Z reorg. – nimajo zaposlenih (takih usposobljenih kadrov), ki bi izvajali postopke javnih naročanj (DF59)

 

4.2.3.2         Manj zaposlenih

-        Za 3 zaposlene jih je manj na tej enoti (vsak več dela potem tu) (SA39)

-        Ni ji všeč, da ljudje odhajajo in da se prerazporeja njihovo delo (SA72)

-        Kar naprej se morajo prilagajati, ker jih je premalo (že prej jih je bilo premalo, sedaj jih je pa še manj – 3 zaposlene so jim vzeli iz te enote) (SD138)

 

4.2.3.2.1         Prerazporeditve

-        Sedaj je pri njih en delavec manj (na področju ZUPJS) (SČ11)

-        Sedaj jih je na ZUPJS na njihovi enoti 2,5 delavca (manj, kot jih je bilo) (SČ14)

-        Z vzpostavitvijo novega tajništva, glavne pisarne – so se druge enote še bolj kadrovsko podhranile (DF50)

-        Z reorg. – prerazporeditve zaposlenih – nekje so tudi imeli potem manj zaposlenih (DF98)

-        Z reorg. – prerazporeditve zaposlenih – domino efekt se zgodi, ker nekje potem nekdo manjka (če se ga ne nadomešča in potrebuje njegovo delo nekdo drug opraviti) (DF99)

-        Sedaj so šli zaposleni iz te enote na centralno enoto CSD – ker so zamude (SF64)

-        Z reorg. – trenutno je ena zaposlena iz te enote odsotna na tej enoti (je začasno na centralni enoti; imajo enega zaposlenega manj) (SF66)

-        Specifično na tej njihovi enoti od 18 zaposlenih, so 3-je odšli (s 1. 10. 2018) (SA8)

-        Ta reorg. – napaka je bila, ker so zaposlene premeščali, morali bi pa nove zaposlene zaposliti (SA240)

-        Pred reorg. so rekli, da ne bo nobenih neprostovoljnih prehodov med enotami – a ni bilo tako (nič ni bilo prostovoljno) (SA260)

 

4.2.3.3         Javni delavci

-        Menjave javnih delavcev (DF219)

-        Včasih ne dobijo javnih delavcev (DF221)

-        Javni delavci – nekateri niso primerni (DF223)

-        Ko iščejo osebe, ki bodo vključene preko javnih del – ona ne dobi ustreznega kadra na tem območju (3 letna, 4 letna šola družboslovne, zdravstvene smeri) (DD282)

-        Izziv – z javnimi delavci rešujejo delo, izvajajo poslanstvo CSD (DA247)

-        Javni delavci – se vsako leto menjavajo (DA250)

-        V zadnjem času imajo vedno manj javnih del, kar je škoda (SG254)

-        Javna dela – upa, da bo država videla, da je napaka, da jemlje to možnost (SG256)

-        Sedaj so odvzeli še laično pomoč (že nekaj let se zmanjšuje, z reorg. se je še zmanjšalo – sedaj imajo bistveno manj laičnih delavcev) (SG257)

 

4.2.3.4         Odhodi, odpovedi

-        Zaposleni odhajajo iz CSD (SA308)

-        Zaposleni odhajajo iz CSD, ker ni finančnih vzpodbud (SA499)

-        Če bi lahko, bi dala že včeraj odpoved (SD265)

-        Zaposleni – dogajajo se odpovedi (da je delo na CSD tako težko, da raje izberejo sebe, kot to delo) (DA243)

-        Veliko zaposlenih je odšlo iz CSD – beg možganov (in to je škoda, ker država je vlagala v te ljudi, so usposobljeni, a niso več zmogli oz. videli te smiselnosti, mejo so postavili) (SG156)

-        Odhodi zaposlenih, ki so usposobljeni – to je škoda za CSD, uporab. (SG157)

 

4.2.3.4.1         Upokojevanje

-        Zaposleni iz CSD se upokojujejo (SA309)

 

4.2.3.5         Nejasnosti glede predvidenih novih dodatnih zaposlitev

-        Za to enoto še niso nič izvedeli – glede zaposlitev novih delavcev (kdaj bodo, koliko jih bodo dobili) (SČ171)

-        Nove napovedane zaposlitve – ne ve točno ali se bodo zaposlili v okviru tega njihovega centra ali prav na njihovi enoti (SČ173)

-        Nove napovedane zaposlitve – ne ve točno ali se sploh bodo zaposlili v okviru tega njihovega centra ali prav na njihovi enoti (SČ174)

-        Ne ve kdaj bodo in če bodo zaposlitve za računalniško podporo za CSD (čeprav so jih predvideli) (DC314)

 

4.2.3.6         Razpisi

-        Sistem razpisov za delovna mesta – naj ne bi bil dober (lahko je že vnaprej izbrano) (SC178)

-        Veliko je razpisov za delo na CSD, a ni kadra (DD279)

-        Na razpis za delo na CSD – se prijavijo iz čisto drugih področij (DD280)

-        Na razpise se prijavljajo osebe, ki niso primerne za delo na CSD (tudi, če imajo visoko izobrazbo, ne prav usposobljeni, ni primerna osebnostna struktura – niso pripravljeni na sebi delati) (SD237)

 

4.2.3.7         Odpor do zaposlitve na CSD, ni interesa, nizek interes, ni kadra

-        Mladi nočejo delati na CSD (SA256)

-        Ljudje niso več pripravljeni na CSD delati (SA310)

-        Interes mladih za zaposlovanje je nizek, ker je težko delo in ker je možnost napredovanja zelo slaba (SA488)

-        Tudi, ko govorijo o visoki stopnji brezposelnosti – se ljudje ne odločajo za zaposlitve (tukaj nekaj ne deluje prav) (DD283)

 

4.2.3.8         Grožnje z odpovedjo

-        Zaposlenim – grozijo s suspenzom (SC55)

-        Z novo dir. – naj bi se nakazovalo, da bi se lahko odpustilo zaposlene – če bi v javnosti dajali izjave in če ne bodo delali tako kot zahtevajo (okrožnice naj bi bile) (SC114)

 

4.2.4         Profili

-        Strok. delavka ali dir., ki nista pravnici, nista tako usposobljeni za zastopanje na sodišču (ne poznajo toliko kulture sodišča, ne zna se postaviti tako po robu drugim odvetnikom), kot pravnik s PDI (DC35)

-        Strok. delavka – lahko vidi na nek način rešitev za kakšno zadevo in se lahko skozi zakonodajo to ne da izpeljati (DC419)

-        Različne šole, fakultete so zaposlenim na CSD nekaj, različno dale (DC422)

-        Zaradi izobrazbene raznolikosti lahko pridejo tudi v konflikt (tudi soc. del. in pravnik) (DE191)

-        Pridejo do strok. konflikta med različnimi profili (DE197)

-        Če bodo v prihodnosti katerikoli profili z ZUP – bo način dela drugačen – tako se lahko izgubi socialno delo (gre v to smer) (SA98)

-        Drugi cehi so veliko bolj agresivni, kot ceh soc. del. (soc. del. naj bi se kar pustili) (SD283)

-        Zakaj bi ona delala FSD, če lahko njeno delo opravlja kateri drugi strokovnjak z drugimi fakultetami (pravno, upravno) (SG119)

-        Razcep je pri stroki – v katero smer si pozoren v strok. sodelovanjih z uporab. (osredotočenost na moči ali nemoči uporab.) (SG271)

 

4.2.4.1         Socialni delavci

-        Socialni delavci – naj bi bili malo premaknjeni, malo nori (SB793)

-        Soc. delavci – naj bi bili lahko oz. izgledali malo čudni za druge ljudi, ker se ukvarjamo s temnimi zadevami (ki naj druge ljudi zunaj kroga dela ne bi zanimale oz. redko) (SB898)

-        Soc. del. – so preveč samokritični (DČ187)

-        Socialni delavci – naj ne bi znali voditi upravnih postopkov (ona to vidi na njihovi enoti, njej je pravo blizu, je želela to iti študirati in vidi kolegice, ki delajo v upravnih postopkih) (SA114)

-        Manko soc. delavcev je to, da zdržijo vse (zato naj bi bili tudi tukaj – to naj bi bila prednost za državo in slabost za njih) (SA461)

-        Soc. del. – naj bi bili vedno na repu – po ugledu (SD71a)

-        Soc. del. – naj bi bili zelo malo cenjeni (SD72)

-        Soc. del. – naj bi bili zelo malo cenjeni – ker naj se sami ne bi znali postaviti zase (SD73)

-        Soc. del. – naj bi bili zelo malo cenjeni – ker posegajo v najbolj intimna področja človeka (SD74)

-        Soc. del. – se naj ne bi rabilo (kot se rabi npr. zdravnike) (SD76)

-        Soc. del. smo kot strokovnjaki premalo ostri, premalo poudarjamo zadeve (SD168)

-        Soc. del. – premalo uporabljamo soc. delavski vokabular (preveč medicinski, psihološki) (SD169)

-        Soc. del. – kot stroka smo premalo prepoznavni (in ne ve zakaj) (SD170)

-        Soc. del. – naj bi bili premalo prodorni (SD171)

-        Soc. del. naj bi si bili sami krivi za razmere, delovanje CSD – ker se pustijo in si nikoli ne izborijo zadev za izboljšanje razmer, delovanj CSD (SD282)

-        Soc. del. – se ne uprejo in kar prikimajo (SD287)

-        Socialni delavci – naj ne bi imeli dovolj strokovne samozavesti (ko se piše mnenja za sodišče – se prilagodi s pravnim vidikom) (SG61)

-        Zdi se ji, da se rabijo včasih res veliko boriti za svojo stroko – to je izziv, težava (SG81)

-        V odnosu z MDDSZ – soc. del. niso dovolj povezani, da bi skupno nastopili, da bi se tega lotili tako, da bi lahko kaj dosegli (SG97)

-        Razvrednotenje stroke je to, da lahko socialno delo, strokovno delo na CSD delajo tako različni profili, ki se niso učili socialnega dela (SG120)

-        Soc. del. – niso odigrali te aktivne vloge, ki bi prinesla to, da neke stvari ne bi dopustili glede stroke na CSD (SG122)

-        Soc. del. so premalo samozavestni, da bi se odločno uprli nekim stvarem, ki niso za našo stroko sprejemljive (SG123)

-        Soc. del. so na CSD dobivali različne naloge in so jih sprejeli in delali – tudi, če niso bile povezane z delom socialnega dela (in tu gre v tem smislu za razvrednotenje stroke) (SG125)

-        Sami soc. del. nismo postavili svojih mej svoje stroke – in potem lahko drugi rušijo naše meje (SG129)

-        Ni postavljenih mej naše stroke (kaj je in kaj ni socialno delo) (SG130)

-        Soc. del. niso dovolj vztrajni za trud, opozarjanje za izboljšanje kvalitete soc. dela (SG168)

-        Soc. del. naj bi se prehitro umaknili, ustrašili – če imajo občutek, da ima nekdo drug neko večjo moč (SG169)

-        Soc. del. so premalo vztrajali na moči, ko so se združili glede načina reorg. (gibanje, ki se je sicer začelo, se je potem kmalu utišalo) (SG170)

-        Če soc. del. nismo enotni kako delati soc. delo – potem tudi težko predstavljajo navzven (če ravnajo različno, potem težko predstavljajo kaj je soc. delo) (SG217)

-        Kaj je soc. delo – odgovora na to v praksi točno še nimajo (če je skupek več zadev; in zato tudi težje zagovarjajo) (SG231)

 

4.2.4.2         Pravniki

-        Pravniki se naj ne bi spoznali dovolj dobro na socialo (SF411)

-        Pravniki gledajo čisto na drugačen način na CSD (delovanje) (SF412)

-        Pravnik – reče, da mora biti zadeva na nek način narejena in nič drugače (DC418)

 

4.2.5         Doživljanje zaposlenih

-        Z reorg. – nejevolja, nejevera zaposlenih je upravičena (DC223)

-        Ko ima sestanke z zaposlenimi, ko se z njimi pogovarja – dobi občutek njihove nejevolje, nejevere (podelijo svoja razmišljanja) (DC224)

-        Reorg. – občutek o njej ima v tem trenutku, da je to en velik kaos (za uporab. in zaposlene) (SE42)

-        Vodja enote – intervjuvanka ima občutek, da vodja zaposlene bolj ne sliši in ne upošteva (SE192)

-        Danes je kar precej utrujena (bila je sreda popoldne, po službi) (SE388)

-        Ne želi, da bi kdo razbral, da je ona intervjuvanka – oz. da bi to razbrala vodja enote (SE534)

-        Ne bi se z vodjo enote pogovarjala o tem zakaj je ona nekomu govorila o stanju na njihovi enoti (SE539)

-        Ona se je na začetku reorg. zelo veliko ukvarjala s tem zakaj ona tako čuti reorg. – čeprav se zanjo ni spremenilo nič (s 1. 10. je delala na istem delovnem mestu, vse je bilo isto, samo drugo ime CSD) (SE587)

-        Reorg.  – spraševala se je zakaj so šli sedaj to delati (ali niso mogli počakati ali niso mogli bolj dodelati zadev, razmisliti) – čutila je vse to, kljub temu, da ni tega doživela kot sod., ki je morala menjati del. m. (SE588)

-        Z reorg. – ona je zelo čutila vse dileme, vprašanja, izzive, spremembe reorg., kljub temu, da se njej niso spremenile zadeve (že od podpisa pogodbe naprej) (SE590)

-        Se tudi naješ sociale (da je preveč – velikokrat imajo uporab., ki niso motivirani) (DE278)

 

4.2.5.1         Strah

-         Strokovni delavci in sodelavci so imeli dosti strahov (DG20)

-         Strahovi strok. del. so bili utemeljeni (DG21)

-         Ljudje so se tudi bali za zaposlitve (SČ156)

-         Druge dir. je strah za njihova delovna mesta (da ne bi izgubili služb ipd.) (SČ223)

-         V tem trenutku – strah, ki je med zaposlenimi (pred spremembami, kaj sedaj bo) (DF101)

-         Posvet na FSD – v tistem obdobju se je začel strah med zaposlenimi (ko so bili nenadoma zelo soočeni, da reorg. zares bo) (DF107)

-         Proces reorg. – jih je strah, ker ne vejo kaj bo (SB201)

-         Proces reorg. – včasih slišijo kaj, da se res ustrašijo (SB202)

-         Malo se boji, da kljub temu, da bodo zadeve v tem magisteriju anonimne, da bi se dalo razbrati za koga gre (SE22)

-         Dosti je bojazni, ker ni transparentno glede pooblastil (SA71)

-          

4.2.5.2         Stres

-        Slabost reorg. – iz vidika vodenja je kar stresno (DB168)

-        V službi ugotavlja, da včasih čuti, ker je pod stresom, da bi več jedla (drugače ne je veliko sladkarij) (SE381)

-        Se kar zbudi sredi noči kaj je treba še delati, narediti (DE144)

 

4.2.5.3         Nezaupanje

-        Iz strani zaposlenih je nejevera glede reorg. (DC213)

-        Ko zaposleni vidijo neuspehe (tudi npr. glede projekta soc. aktivatorjev, ki ni najbolj uspešen), se pojavi njihovo nezaupanje (DC233)

-        Vodja te enote – meni, da jim ne zaupa nič – strok. delavcem (SE495)

 

4.2.5.4         Nezadovoljstvo

-         Strokovnih delavcev zaradi selitev na drugo lokacijo (DG12)

-         Strokovnih delavcev zaradi nove pogodbe o zaposlitvi (DG13)

4.2.5.5         Brezup

-        Doživljajo brezup glede tega kako bi zadeve spremenili, izboljšali (ko si nekaj časa v tem sistemu se tako zgodi) (SČ198)

-        Po reorg. – ni elana, je brezupno (SC119)

 

4.2.5.6         Osamljenost

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – je bila potem zelo sama, ko njen kolektiv, kolegi niso razumeli zadev glede njenega delovnega mesta (SB288)

-        Ona se težko o njenem delu pogovarja z ljudmi zunaj kroga dela (SB900)

 

4.2.5.7         Občutek varnosti

-        Z reorg. – odvisno je kakšen občutek varnosti imajo zaposleni v povezavi z njihovimi strahovi, vprašanjih o smislu reorg. ipd. (DF105)

 

4.2.5.8         Odpor

-        Reorg. – sedaj so še v fazi, ko so proti njej (SB123)

 

4.2.5.9         Utišanje

-        Njen občutek je, da gredo zadeve v to, da bodo tiho (SB438)

 

4.2.5.10      Jeza

-        Zelo so bili jezni, ker so rabili pripraviti nove pogodbe o zaposlitvi (64 – to ni malo dela) (DE129)

 

4.2.6         Znanje, usposobljenost, razumevanje

-        Že čisto je pozabila koncepte soc. dela (SF315)

-        Redke so osebe, ki imajo združene sposobnosti obvladanja socialne tematike in so hkrati zmožne poslovati in biti organizacijsko sposobne (SF407)

-        Na CSD – skrb za znanje, poenotenje – ni ok med njimi (je šlo) (SB142)

-        Na CSD – se nekaterim zdi, da vsi kar vse znajo (SB143)

-        Na CSD – se nekaterim zdi, da bi vsi morali kar vse znati (SB144)

-        Grozno ji je, ko mora svojim kolegom razlagati o CSD – do kje lahko in kje ne (da to drugi) (SB150)

-        Interventna služba – je videla, da znotraj CSD kolegi tega ne razumejo – da vstaneš in greš, v tistem trenutku takoj, ko te pokličejo (kot v filmu) (SB232)

-        Interventna služba – nekateri zaposleni vprašajo, če morajo sedaj takoj iti (SB233)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – njen kolektiv, kolegi niso razumeli zadev glede njenega delovnega mesta (SB287)

-        Po nekaj časa, ko se zaženejo v neke zadeve (področja) na CSD in jih tudi naredijo in tudi dobre zadeve – se jim zdi, da to že vsi vse znajo in da ni treba nič več tu delati in potem nivo znanja pada (SB829)

-        Po nekaj časa, ko se zaženejo v neke zadeve (področja) na CSD in jih tudi naredijo, tudi dobre zadeve – se jim zdi, da to že vsi vse znajo, da ni treba nič več tu delati in nato nivo pristopa do tega pada (SB830)

-        Je zelo presenečena, ko sreča študente FSD in ne poznajo dr. Janeza Ruglja (SB831)

-        Zasvojenost z digitalnimi napravami, igricami – to so nova znanja, ki jih nimajo (SB853)

-        Digitalne naprave – to je nek svet o katerem res nimajo znanj (SB875)

-        Če bi šla ona sedaj delati skrbništvo – res bi se morala učiti (res nima pojma) (SB917)

-        Če bi šla ona sedaj delati na področje starih – res bi se morala zelo učiti (SB918)

-        Glede metod soc. dela pove, da se tega ne spomni tako dobro (čeprav navede timsko delo, delo v skupini) (SE389)

-        Ne pozna področij starejših in invalidov, ker ji nista blizu (SE406)

-        Na tej konkretni enoti – je pomanjkanje strok. znanja pri vodji enote (ali ga ona ne vidi) (SE428)

-        Včasih ima občutek, da vodja te enote ne ve kaj delajo zaposleni – da niti ne pozna dovolj dobro strok. dela na nekaterih področjih (SE458)

-        Meni, da vodja njihove enote nima interesa, da bi se z njo pogovorili glede sprejemanj strok. odločitev oz. dodatnih usposabljanj zanjo, da bi bolje poznala strok. delo na nekaterih področjih (SE459)

-        Poskušajo (so v postopkih poskušanja) povedati vodji enote, da bi se z njo pogovorili glede sprejemanj strok. odločitev oz. dod. usposabljanj zanjo, da bi bolje poznala strok. delo na nekaterih področjih (SE460)

-        Vodja te enote naj bi jim rekla, se odločila, da se bodo po tem, ko bo minil kaos oz. izredno stanje zaradi reorg., z njo pogovarjali glede sprejemanj strok. odločitev, da bi bolje poznala strok. delo (SE461)

-        Zaposleni (ki vedo v večini primerov kaj delajo) pri vodji enote zaznavajo nepoznavanje določenih delov dela CSD, ko se pogovarjajo z njo (SE494)

-        Ona nima tega, da bi tudi ona znala delegirati (SE569)

-        On ne pozna doktrine soc. dela (DE162)

-        Ima kolega, ki je pravnik in se ne spozna toliko na ZUP (DE262)

-        Očitek MDDSZ je, da strok. del. na CSD nimajo znanja (SA129)

-        Nekatere zaposlene tudi Worda ne znajo uporabljati (tega jih nobeden ni naučil) (SA316)

-        Nekateri zaposleni glave v dokumentih niso znali urediti z reorg. (SA317)

-        Nekatere njene sodelavke ne znajo iti same na internetno stran države in si natisniti zakonov (ker to ni bilo zahtevano takrat) (SA413)

-        MDDSZ – vidi, kot da soc. del. ne znajo delati in da ne rabijo čas, ampak rabijo izobraževanje (medijski primeri, ki so) (SA435)

-        Soc. del. – nimajo znanj za sodelovanja s politiki (SA189)

-        Na najmanjših CSD rabijo znati vse – morajo biti multipraktiki (sedaj se je treba znajti) (DD83)

-        Soc. del. – nihče drug naj ne bi imel toliko količine različnih zahtevanih znanj (iz aspekta znanja), kot soc. delavci (SD56)

 

4.2.7         Izgorelost, preobremenjenost, utrujenost

-        Izgorelost zaposlenih – je povezana zelo z nasiljem uporab. do zaposlenih (SF121)

-        Izgorelost zaposlenih – je povezana z moralnimi prepričanji, da ljudje ne morejo biti brez denarja, zavarovanja) (SF122)

-        Izgorelost zaposlenih – ko vejo zgodbe, stiske ljudi za papirji, pridejo za vikend v službo, ker vejo, da nujno rabijo (npr. zavarovanje, ker imajo kmalu zdravnika) (SF124)

-        Njen trud glede dela na CSD je imel svojo ceno (SB259)

-        Ne želi, da bi drugi izvedeli glede njenega truda glede dela na CSD in da je imelo svojo ceno (SB260)

-        Ker se je tako zelo trudila pri svojem delu na CSD – po 10-ih letih ni mogla več delati tako (SB261)

-        Sedaj je koordinatorica za preprečevanje nasilja, ker se je na prejšnjem delovnem mestu tako trudila, da tistega ni mogla več delati (zato je menjala delovno mesto) (SB262)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na CSD – je pregorela v enih delih (SB271)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na CSD je pregorela – ni zmogla več počakati ljudi (ona je točno vedela kako bo šlo, kaj se bo zgodilo, kaj bo, vse je že vedela kako bo) (SB273)

-        Delovanje CSD – ljudje bodo izgoreli v nadaljevanju (SC242)

-        Področje ZUPJS – vidi se izgorelost kolegov na tem področju (DE170)

-        Izgorevajo kolegi na področju duševnega zdravja (DE331)

-        Ena njegova sodelavka je bila tik pred živčnim zlomom (DE333)

-        Eno sodelavko, ki je bila tik pred živčnim zlomom, so potem premestili na drugo delovno mesto (se je izčrpala, preterala, ga je zaskrbelo zanjo) (DE334)

-        Oseba, ki nudi računalniško podporo – naj bi pregorel, ker ima toliko dela (DČ212)

-        Strok. del. – izgorevajo na delovnih mestih (SA454)

-        V sociali lahko hitro zapadeš v izgorelost (ko vidiš, da v sistemu zadeve niso tako idealne, kot bi si jih želel) (SA460)

-        CSD – preveč je izgorelosti strok. del. (DD130)

-        Strok. del. izgorevajo, ker želijo pomagati – vidijo, da je zadaj stiska (DD133)

-        Utrujena je od dela in bi nekaj drugega rada delala (SD91)

-        Res je utrujena od preobremenjenosti z delom (SD176b)

-        Ona je že nekajkrat pregorela (SD207)

-        Po izgorelosti – je rabila 2, 3 leta, da je k sebi prišla (SD208)

-        Tudi sveži in mladi zaposleni so utrujeni od dela (SD210)

-        Tvegali so, da jim ljudje pregorevajo (že v preteklosti pred reorg.) (DA85)

-        Nekatere zaposlene so tako zelo pregorele, da so šle v psihiatrično bolnišnico (in to se je večkrat zgodilo) (DA242)

-        Njej bodo izgorele vse ostale zaposlene (ker so nekatere na bolniški) (DA245)

-        Tisi, ki vedo, da bi morali strokovno delati drugače, lahko bolj izgorijo (SG137)

 

4.2.7.1         Pritožbe

-        Na prejšnjem delovnem mestu na CSD je pregorela – na koncu, ko je že zaključevala, je bila kakšna pritožba več (SB272)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožbe na njeno delo, ko je pregorela – mogoče bi kakšno zadevo, malenkost kaj drugače naredila (SB277)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožbe na njeno delo, ko je pregorela – drugače bi naredila to, da bi bila malo bolj potrpežljiva do ljudi (SB279)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožbe na njeno delo, ko je pregorela – ni zmogla več (SB280)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožbe na njeno delo, ko je pregorela – ni zmogla več biti potrpežljiva do ljudi (SB281)

 

4.2.7.2         Pretirano delanje

-        Strok. del. se pretirajo pri delu (DD131)

 

4.2.8         Sodelovanje, odnosi med zaposlenimi

-        Z reorg. – odvisno je kako so zaposlenim zadeve, spremembe predstavljene v povezavi z njihovimi strahovi, vprašanji o smislu reorg. ipd. (DF104)

-        Nekatere zadeve so jo ujezile od kolegov zaposlenih na CSD (SB744)

-        Z reorg. – ona se je morala kar navaditi na sodelovanje z drugimi sodelavci (ker je s sodelavkama, ki sta bili določeni, da gresta na službo ZUPJS na regijski CSD, prej strokovno sodelovala) (SE8)

-        Niso razmišljali, da bi kontaktirali nekdanjo dir. CSD ali koga drugega, da bi podučili sedanjo vodjo enote glede strok. dela, vodenja, sodelovanja z zaposlenimi (SE501)

-        Če vodja enote ne bo zaposlenim odgovorila na določena vprašanja – so razmišljali, da bi te inf. posredovali naprej v. d. dir. CSD (to so tudi org. vprašanja) (SE502)

-        Do takrat ni bilo čisto urejeno kdo koga nadomešča (niso vedeli, sproti so se dogovarjali, tajnica tudi ni vedela točno komu predajati potem zadeve) (SE529)

-        Ženski kolektivi naj bi bili izziv, problem – hitro pride do užaljenosti, če kdo postopa na drugačen način, drugi pa trdi, da ni prav (DE238)

-        Na področju ZUPJS – so že malo trenja glede usklajevanj, poenotenj dela (DE239)

-        Z reorg. – slabši so odnosi, vsi so histerični – in to poslabšuje storitve CSD (SA146)

-        Strok. del. noče delati težav na svoji enoti – nočejo iti preko pomočnice dir., zato, da ne bi očrnili nje pri v. d.-ju (kar pomeni, da nastradajo vsi na enoti) (SA167)

-        Odvisno je kakšen imaš odnos do tvojega direktnega nadrejenega – če ni dober, ti bo več dela nalagal (SA173)

-        Pomočnica dir. – ni predala naprej pobude, ki so jo zaposleni imeli glede urejanj različnih zadev (in se po nekaj dnevih, tednih pozabi, ne govori več o tem) (SA176)

-        Tudi na tej enoti se kregajo (SA259a)

 

4.2.8.1         Povezanost zaposlenih

-        Na manjših enotah so zaposleni bolj povezani, kot na večjih (SČ193)

-        Sedaj niso več tako povezani zaposleni, kot včasih na tej enoti (SČ206)

-        Še posebej niso povezani zaposleni po celem novem CSD (ko jih je sedaj več enot pod enim CSD) (SČ207)

-        Še posebej niso povezani zaposleni po celem novem CSD – se sploh ne poznajo, se niti niso videli (SČ208)

-        Povezovanje strok. delavcev (tudi med različnimi enotami) – je še bolj v zametkih (DB123)

-        Večji CSD (kot je ta) – težko se več povezujejo znotraj CSD (ker ima vsak oddelek zelo veliko dela) (SF252)

-        Oni se med seboj niti niso poznali (DČ198)

-        Na nekaterih enotah iz tega CSD ni dobre povezanosti, vzdušja v kolektivu, zaposleni dajejo odpovedi (SA255)

 

4.2.8.2         Kolektivi

-        V tem trenutku – nekateri kolektivi, kjer so bili njihovi odnosi že prej na trhlih temeljih, se te zadeve bolj kažejo (DF103)

-        Se ji zdi, da se na CSD zaposleni malo grupirajo (DC414)

-        Se ji zdi, da se na CSD zaposleni malo grupirajo – soc. delavci bolj razmišljajo o njihovih metodah dela (DC415)

-        Se ji zdi, da se na CSD zaposleni malo grupirajo – pravniki razmišljajo o tem kako je treba postopek peljati (DC416)

-        Na večjih enotah – se ustvarijo klike med zaposlenimi (SA258)

-        Slabost reorg. je, da so razbijali dobre kolektive (SA263)

 

4.2.8.3         Timi

-        Na enemu timu – po tem, ko je ta soc. delavka dala idejo, ki je bila drugim zelo v redu, so ji poslali tudi te uporab. (to jo je ujezilo, zaradi ideje je dobila delo) (SB748)

-        Na enemu timu – po tem, ko je ta soc. del. povedala kaj bi bilo dobro narediti, njeni kolegi zaposleni niso napisali te ene vloge za katero je ona dala idejo za rešitev enih zadev za uporab. (SB755)

-        Na enemu timu – po tem, ko je ta soc. del. povedala kaj bi bilo dobro narediti, so njeni kolegi zaposleni uporab. poslali k te soc. del., da je potem ona napisala vlogo (in jo je to ujezilo) (SB756)

-        Na enemu timu – po tem, ko je ta soc. del. povedala kaj bi bilo dobro narediti in so njeni kolegi zaposleni uporab. poslali k te soc. del., bi ona lahko rekla, da to ni njeno in da naj grejo k njim nazaj (SB757)

 

4.2.8.4         Razgovori

-        Razgovori z zaposlenimi – v gospodarstvu so čisto nekaj drugega, kot pri njih na CSD (SB646)

-        Razgovori z zaposlenimi – sploh ne ve točno zakaj so pri njih na CSD (letni razgovor z dir.) (SB647)

-        Razgovori z zaposlenimi – odvisno je od podjetja do podjetja, kako dobro so urejeni (SB648)

 

4.2.9         Pristojnosti, odgovornosti, pooblastila

-        Niso dobili seznam pristojnosti za kaj je katera od pomočnice dir. in v. d. dir. pristojna (SČ179)

-        Ne vedo točno za kaj je katera od pomočnice dir. in v. d. dir. pristojna (SČ180)

-        Po reorg. – bila je zmešnjava, ker se ni več vedelo kdo podpiše potni nalog (SE301)

-        Z reorg. – urejali so zmešnjavo glede tega, ker se ni vedelo kdo podpiše potni nalog (SE305)

-        Po reorg. – ne ve točno kako so urejali zmešnjavo glede tega, ker se ni vedelo kdo podpiše potni nalog (SE306)

-        Ona ne ve kaj lahko vodja enote njej naredi v smislu sankcij, če zagovarja odločitev s katero se vodja enote ne bi strinjala (SE491)

-        Z reorg. – prelaganje odgovornosti na nekoga drugega (včasih se ji zdi, da je to čisto priročen izgovor, da vodja enote reče, da mora vprašati v računovodstvu ali v kadrovski ali direktorico) (SE582)

-        Premik pristojnosti na višji nivo je odtujil odločevalce od konkretnega strok. dela (SC196)

-        Ni transparentno glede pooblastil (kakšna ima v. d. dir., kakšna pomočnik dir.) (SA70)

-        Slabše je, ker nimajo pri sebi svojega dir., ker se lahko pomočnik dir. skrije za naloge (ker ne ve kaj ima on v pogodbi, kakšne so njegove naloge, pooblastila, ki mu jih je dal v. d.) (SA163)

 

4.2.9.1         Direktorja

-        Slabše je – ker je sedaj financiranje bolj od regijske v. d. dir. (ker gre preko pomočnice do v. d. dir.) (SČ111)

-        Težava – zastopanje – ta CSD ima samo enega zastopnika (v. d. dir.) (DE68)

-        Pogovarjal se je z eno sodnico, da če ne bo on pooblastila izdal, da ne bo dovolila obravnavo ta sodnica (da bi rabil dir. pisati vsa ta pooblastila) (DE70)

 

4.2.9.2         Pomočnika direktorja

-        Z reorg. – ne ve koliko imajo pomočniki dir. odgovornosti, če bi šlo kaj narobe (SF468)

-        Pomočnik dir. – ni jasno napisano kakšne so njegove pristojnosti (SA165)

 

4.2.10      Mobing

-        Mobing – naj bi se dogajal iz strani vodje regije (izpostavljanje zaposlenih, ki so kritični) (SC38)

-        Spremembe – preveč je mobinga na zaposlene (SA137)

-        Pritisk, mobing na zaposlene se od oktobra 2018 naprej stopnjuje (SA143)

-        Njihova strok. vodja – ima konfliktne odnose z nekaterimi strok. del. (se derejo v pisarni) – to je na meji mobinga (iz strani obeh) (SA379)

-        Grožnje in ustrahovanje se je začelo (in to močno), prav mobing – da to morajo narediti (vloge) (SD35)

-        Grožnje, ustrahovanje, mobing – s pogodbami, začeli so gledati njihove pogodbe (SD36)

-        Grožnje, ustrahovanje, mobing – gledajo kakšno izobrazbo imajo in če jim kaj manjka (SD37a)

-        Grožnje, ustrahovanje, mobing – stalno so grožnje z inšpekcijo (SD37b)

-        Mobing – naj bi bil podtalen (da je tak ZUP-ovski rok in da ne smejo medijem nobenemu povedati) (SD180)

-        Mobing – iz strani MDDSZ, ker dajo neke zahteve, ki jih ne moreš uresničiti (SD181)

-        Mobing – iz strani drugih služb, institucij (SD182)

-        Mobing – iz strani vodstva (SD183)

-        Mobing – v smislu to moraš narediti (SD187)

-        Mobing – uporab. se grejo pritožiti in takoj dobijo tisto, kar hočejo imeti (suverenost zaposlenim kot strokovnjakom se s tem daje pod vprašaj) (SD188)

-        V. d. dir. – začela naj bi z delom dosti na trdo, z velikim mobingom (tako naj bi se govorilo, ona še nima osebne izkušnje z njo take) (SD321)

 

4.2.11      Plača

-        Če na CSD dosegaš maksimum plačila kot strok. delavec (da imaš vsa napredovanja) je med pomočnikom dir. in strok. delavcem dosti majhna razlika v plači (ni motivirajoče za vodstveno funkc.) (SF464)

-        Interventna služba – ne dobijo zelo veliko plačano (SB194)

-        Plače na CSD – niso zelo velike (SC257)

-        On ni nikoli dobil nobenega dodatka, ker je izvajal tabor (SC299)

-        Mlajše generacije zaposlenih na CSD – niso pripravljeni delati pod plačanega strok. dela (SA314)

-        Če delaš OD, lahko prejemaš enako plačo, kot zaposleni, ki prenaša dretje uporab. v pisarni (to je tudi jabolko spora med strok. del.) (SA498)

-        Soc. del. – naj bi bili vedno na repu – po plačilu (mizerne plače) (SD71b)

-        Oni so veliko dela delali zastonj (SD319)

-        Napredovala je lani, a šele sedaj je dobila prvič izplačilo z napredovanjem (SD320)

 

4.2.12      Izpostavljenost, grožnje, žalitve

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – če bo to strok. del. dal v medije, bo ona medijsko izpostavljena (SF175)

-        Grozili naj bi jim dosti (SD1)

-        Vsakodnevno so izpostavljeni grožnjam, hudim (s smrtjo, nasiljem) (SD23)

-        Soc. del. naj bi bili kar navajeni, da naj bi bili tolerantni do vsakodnevne izpostavljenosti grožnjam, hudim (s smrtjo, nasiljem) njim samim (SD24)

-        Sedaj so začeli res več klicati policijo (ob vsakodnevni izpostavljenosti grožnjam, hudim (s smrtjo, nasiljem)) (SD25)

-        Nekateri uporab. tudi žalijo soc. delavce (ker se gre za transferje) (SD26)

-        Dogajajo se jim grožnje, vpitje (SD105)

-        Če so grožnje, žalitve – nima se časa ukvarjati s tem, da bi jim dala sankcijo za to (to naj ne bi bilo treba velikokrat narediti, nekajkrat naj bi bilo dovolj in bi se to razvedelo) (SD193)

 

4.2.13      Zdravstveni izzivi, bolniške odsotnosti, absentizem

-        Bolniške – ki jih je treba nadomeščati (in to delo tudi potem nekdo drug prevzame, se porazdeli) (SČ44)

-        Tu je zelo veliko absentizma in bolniških (ker ne zmorejo več) (SD85)

-        Absentizem – pove zakaj ljudi ni v službi, imajo veliko dopustov, zakaj ne pridejo (SD86)

-        Če se opaža, da je nekje veliko odsotnosti – to nekaj pove (SD87)

-        Ona ima dve sodelavki na dolgotrajni bolniški (DA244)

-        Na CSD – je veliko bolniških in zdravstvenih težavah zaposlenih (to izhaja iz preobremenjenosti) (SG136)

 

4.2.14      Spremembe

-        Zaposleni – spremembe zelo težko sprejemajo (DC19)

-        Zaposleni – niso ravno najbolj prepričani v spremembe na CSD (DC207)

-        Zaposleni na CSD – nimajo občutka, da se bo kaj na bolje spremenilo (DC210)

-        Z reorg. – niso vedeli kaj točno bo, kako bo to izgledalo (SE14)

-        Zaposleni niso bili toliko vpeti v te org. spremembe (DČ156)

 

4.2.15      Odnos do dela

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – to, da je zaposlenemu mar – imaš ali nimaš (SB656)

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – to, da je zaposlenemu mar – ne ve, če to lahko naučiš nekoga (mu spredavaš in da mu razložiš, da je to pomembno) (SB657)

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – to, da je zaposlenemu mar – ni nikjer v opisu delovnih nalog (SB658)

-        Nekatere soc. del. so obvisele na DSP-jih (DČ55)

-        Strok. del. – vedo, da če ne bodo rešili vloge, da bodo posledice za uporab. (tudi finančne, druge stiske) (DD134)

 

4.2.16      (Ne)aktivnosti za izboljševanja delovanj CSD

-        Verjetno so tudi soc., strok. del. premalo aktivni za izboljšanje delovanj CSD (SG104)

-        Soc., strok. del. so se prepozno začeli združevati, povezovati za izboljševanje delovanj CSD (SG106)

-        Soc., strok. del. niso dovolj skupinsko povezani za izboljšanje delovanj CSD (SG107)

-        Težava je, če so v strahu za svojo eksistenco (zaposleni), da bi neke velike upore delali (ker imajo nadrejene) (SG171)

-        Soc., strok. del. niso konstantno opozarjali glede tega kako bi se CSD rabili reorg. (SG173)

 

4.2.17      Prevozi

-        Iz enega kraja voziti se na delovno mesto v ta oddaljen kraj, kjer dela sedaj – ni nekaj, kar bi si človek izbral, želel (če ti ni treba) (SB263)

-        Ona se ne bi vozila iz enega kraja na delovno mesto, v ta oddaljeni kraj, kjer dela sedaj, če ji ne bi bilo treba (SB264)

-        Ona je v avtu eno uro na dan zjutraj (SB892)

 

4.2.18      Odnos do uporabnikov

-        Verjetno imajo tudi kakšno sodelavko, ki ji kdaj ustreza, da jo kdo ima rad (DE292)

-        Strok. del. – naj bi imeli dosti vzgiba, da bi želeli človeku pomagati (čeprav ima človek te rešitve v sebi, le ne vidi jih, ker ima zaveso potegnjeno) (DD132)

 

4.2.19      Pripravništva

-        Pripravništva – bila je generacija, ko jih ni bilo (bila so ravno pred njo, potem pa ni več mogla) (SF92)

 

4.2.20      Politična opredeljenost

-        Ne ve, če so lahko zaposleni na CSD politično opredeljeni (SA200)

 

4.2.21      Uspešnost pri delu

-        Zaposlenim v sociali se očita, da naj ne bi delali dobro (SA213)

 

4.3         Uporabniki

-         Ne ve kako uporabniki občutili reorg. (DG23)

-         Uporabniki postajajo zahtevnejši (DC337)

-         Na CSD – ni veliko kar dobiš (a dobiš kar ti pripada, če izpolnjuješ pogoje) (SB627)

-         Nekatere družine niso najboljše za otroka, ker nekatere so nevarne (SB961)

-         Z reorg. – uporab. se mede (zmedeni so) (SE229)

-         Recesija je pustila hud vpliv – učinki so bili hudi – velika brezposelnost, težave v duševnem zdravju, alkoholizem, nasilje v družini (ob isti kadrovski zasedenosti) (DE176)

-         V družbi – so brutalni pojavi glede vseh izzivov uporab. (DE181)

-         Danes imajo otroci že od majhnega telefone – nov izziv v družbi (DE319)

-         Ni enostavno priti na CSD (DČ51)

-         Človek lahko otopi – če je dalj časa doma, ima 15 let DSP, lahko postanejo apatični (DČ88)

-         Duh časa – ljudje, uporab. se zapletajo v odnosih, so nestrpni – in se to odraža tako, da vedno več ljudi na CSD hodi (SA150)

-         Na CSD delajo z uporab., kjer je država zatajila (SA232)

-         Na CSD – so ljudje, ki nimajo osnovnega znanja za življenje, preživetje v sistemu (plačevanje položnic, izvršbe ipd.) (SA233)

-         Uporab. – so spremembe pri njih, a so izjemoma (če so tako potisnjeni ob zid) (SA390)

-         Uporab. – zgodi se, da ne porabijo denarno pomoč pravilno (lahko imajo dolgove in tako zadeve želijo urediti) (DD301)

-         Getoizacija – zaenkrat naj še ne bi eskalirala ta zadeva, a naj bi lahko (če je več ljudi s številnimi izzivi na kupu – lahko pride do več izzivov, problemov) (SD52)

-         Getoizacija – zaenkrat naj še ne bi bil tako velik izziv, kot ona predvideva, da bo, a pravi, da naj bi bil to precejšen izziv (da se naj nobeden ne bi upal iti tja) (SD53)

-         Bruto dohodek – je v državi prenizek (SD100)

-         V Slov. je stanovanjski problem velik izziv (prvi problem) – že dolgo časa, veliko let (SD101)

-         Nekateri ljudje, uporab. – naj ne bi prevzemali odgovornosti za svoja dejanja (tega naj bi bilo zelo veliko tu) (SD109)

-         Nekateri živijo z 200, 300 € (SD128)

-         Nekateri pa s 1000 € ne morejo priti čez mesec s tem, da še žena dela (SD129)

-         Revščina je zelo velika in je prikrita – ker se ne vidi (tudi na cesti se ne vidi tega, ni toliko brezdomcev) (SD130)

-         Zaposlitve, ki jih imajo ljudje, uporab., so dostikrat za minimalno plačilo, za nekaj mesecev, začasne (SD132)

-         Največ psihopatov naj bi bilo na vodilnih delovnih mestih (SD204)

-         Ljudje so preutrujeni in preveč zaposleni s tem, da preživijo (ti, ki so v revščini, ni več srednjega sloja, da lahko približno preživijo, vse plačajo, da niso lačni) (SD214)

-         Uporab. – nekateri so tudi arogantni (SD294)

-         Uporab. – nekateri so agresivni sami do sebe (SD300)

-         En starš je poslal odvetnika v šolo, ker njegova hčerka ni bila izvoljena za predsednico razreda (SD327)

-         Nekateri ljudje so nestrpni do drugih ljudi (SD328)

-         Nekateri ljudje so vedno bolj nesramni in si vedno več si upajo (SD329)

-         Nekateri mladi, ki se ne izobražujejo in ostanejo na cesti, delujejo neustrezno (delajo lumparije) (DA99)

-         Sedaj so obšolske dejavnosti ratale tudi profesionalizem (šport, glasba, drugo) (DA158)

-         Nekateri uporab. – so stari 12 let, promiskuitetni, preprodajajo drogo, so popolnoma povezani že s temi združbami (DA164)

-         Uporab. – že v 6. razredu osnovne šole se lahko začnejo precejšnji izzivi (DA166)

-         Uporab. – nekateri se derejo, imajo blodnjave, halucinirajo več dni (se derejo cele noči, sosedje to sporočajo CSD – in so iz CSD potem tam) (DA255)

-         Uporab. – nekateri imajo vedno znova otroke, za katere ne morejo skrbeti (imajo npr. tudi že šestega v rejništvu iz iste družine) (DA262)

-         Uporab. – pri nekaterih so čistili stanovanja, ki so bila polna smeti (so potem uredili mu bivalno okolje, on je šel v psihiatrično bolnišnico; jih dolga leta ni spustil v stanovanje) (DA270)

-          

4.3.1         Strokovna sodelovanja

-        Ljudje lahko obljubijo kaj vse bodo naredili (SB773)

-        Uporab. – pri njih je velikokrat izziv, težava denar, ko se jim ponuja tudi, da jih obrne tudi še kam drugam, da tudi še kje drugje dobijo kakšno podporo (SE352)

-        Različna svetovanja, sploh kakšne psihoterapije, so pri nas v Sloveniji plačljive (SE353)

-        Uporab. – veliko ljudi, ki pride na CSD, naj ne bi videlo, da naj bi imeli izzive, težave (SE354)

-        Uporab. – marsikdo ne vidi tega, da bi bilo treba karkoli v njihovem vedenju spremeniti (ko se CSD vplete v družino, kjer npr. dobijo inf., da je otrok bil pretepen) (SE356)

-        Uporab. – lahko vidijo bolj kako npr. naj bi jih žena izzivala in da naj bi jo mogli udariti (ali obratno) (SE357)

-        Uporab. – lahko vidijo bolj kako npr. naj bi 100 x že nekaj rekla možu in da je potem začela vpiti nanj (SE358)

-        Ljudje – načeloma naj ne bi radi videli svoje izzive, težave vsi (SE359)

-        Uporab. – veliko jih reče, da oni nič ne rabijo in da kaj je z njimi (SE360)

-        Uporab. – nedavno jim je ena gospa rekla, da kaj je z njimi, da je ona v redu, če tega ne vidijo, da je čisto v redu in hkrati je bila precej razburjena (SE361)

-        Neprostovoljni uporab. – so največji izzivi z njimi (DČ305)

-        Tisti ljudje, ki so na socialnem dnu, pogosto tam ostanejo in z njimi delajo soc. delavci (SA389)

-        Trend v svetu je v porastu osebnostnih motenj (psihopatske tendence, sociopati – to ni zanemarljivo dejstvo, ker je to populacija pri kateri je zelo veliko izzivov – to tudi ve iz izkušenj) (SD201)

-        Ona je brala dodatne članke o terapiranju ljudi z osebnostnimi motnjami – terapije naj ne bi bile uspešne in z njimi naj bi bilo dosti izzivov (SD202)

 

4.3.1.1         Področje ZUPJS

-        Marsikomu se splača biti neaktiven – zaradi visokega zneska DSP (DE26)

-        Nekateri imajo 15 let socialno pomoč (DČ86)

-        Če nimaš stanovanja in rabiš najemnino plačevati in imaš DSP – je to zelo težko (pre)živeti (SD104)

-        Uporab. – nekateri se soočajo, da bi jim odklopili elektriko, ker niso plačali (in jim lahko da IDSP) (SD115)

-        ZUPJS – naj bi bilo le okoli 3 % poklicnih prosilcev (ki niso aktivni) (SD158b)

-        ZUPJS – uporab. je grozno sem sploh priti, ker jih je sram (SD160)

 

4.3.1.1.1         Predolgo trajanje postopkov

-        Upor. se potrebujejo znajti sami – v obdobju, ko čakajo na odločitve o njihovih pravicah (SČ80)

-        Upor. se soočajo z izzivi, stiskami – ko čakajo na odločitve o njihovih pravicah (SČ82)

-        Na odločanje o pravicah se predolgo časa čaka (SČ84)

-        Strok. del. je strah povedati ljudem, kdaj bodo dobili odločbe (ker se toliko časa čaka) (SČ85)

 

4.3.1.1.1.1         IDSP

-        IDSP – ljudje 50 dni še čakajo (najhitreje; lahko tudi kasneje) (SČ75)

-        IDSP – MDDSZ za 1 mesec nazaj plača za te pomoči (SČ76)

-        Sedaj IDSP v rednem postopku dobijo najprej v 50-ih dnevih (lahko še kasneje) (SČ141)

-        IDSP – pridejo tudi ljudje preden jim odklopijo elektriko – in ne morejo čakati 50 dni na IDSP (SČ143)

 

4.3.1.1.1.2         Pogrebnine, posmrtnine

-        Pogrebnine, posmrtnine – upor. tudi šele čez 2 meseca dobijo denar za pogreb (SČ79)

-        Sedaj je nova ureditev – da je potrebno najprej plačati, preden se zgodi pokop (SČ81)

 

4.3.1.1.2         Izpolnjevanje vlog

-        Veliko ljudi – ne znajo sami izpolniti vlog (niso vsi uporab. takšni, da bi to znali; so tudi zahtevne za napisati) (SČ67)

 

4.3.1.2         Psihoterapija

-        Uporab. – nimajo časa za dolge psihoterapije (SB344)

-        Psihoterapija – to ni dostopno za uporab. (SA393)

 

4.3.1.3         Programi

4.3.1.3.1         Socialna aktivacija

-        Če ima kdo poleg DSP še drug priliv (delo na črno) – se jim ne splača iti na soc. aktivacijo (DE30)

-        Soc. aktivacija – včasih se zgodi, da se nekateri ne znajo več pogovarjati, ''small talking'', da jih je strah ljudi (DČ90)

 

4.3.2         Posledice reorganizacije

-        Z reorg. – ljudje so bili nestrpni (SF11)

-        Z reorg. – ljudje so bili vsakodnevno na CSD (SF12)

-        Uporabnik ne bi smel spoznati, da se je karkoli spremenilo (DD118)

 

4.3.2.1         ZUPJS

-        Ljudje kličejo in sprašujejo – ne vejo točno kje oddati vlogo (SČ216)

-        Z reorg. – ljudje niso mogli priti do centralne enote (ki je bila zadolžena za njihove vloge ZUPJS) (SF13)

 

4.3.2.1.1         Zamude odločitev o vlogah

-         Uporabniki – predolgo čakali na odločanje o vlogah (DG29)

-         Reorg. – uporabniki opazijo zaostanke pri postopkih ZUPJS (vrtci, otroški dodatki) (DB154)

-         En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – povedal, je, da bo dal to strok. del. in enoto CSD v medije (SF173)

-         Z reorg. – uporab. se mede – sploh po tem, ko so zaostanki na tem CSD z vlogami (in so bile njihove vloge preposlane po celi Sloveniji) (SE230)

-         Z reorg. – uporab. se mede – kličejo, da so oddali vlogo pri njih na tem CSD in da so dobili odločbo iz CSD na drugem koncu Slovenije, nakazila ni, na koga naj se obrnejo (SE231)

-         Ljudje, ki imajo 5 otrok in imajo 600 € otr. dod. in ga niso že dobili nekaj mesecev, je to za njih zelo velik izpad (SE238)

-         Drugače je za uporab., ki dobijo 20 € na mesec in imajo plače 3000 €, kot za uporab., ki imajo 5 otrok in imajo 600 € otr. dod. in ga niso že dobili nekaj mesecev (SE239)

-         Po reorg. – po eni strani razume ljudi, da kličejo in se zanimajo in želijo odgovor kako je glede reševanja vlog in da ne razumejo te situacije glede reševanja vlog po tej reorg. (SE259)

-         Prišlo je do prenove ISCSD sistema – in zaradi zamika tudi to uporab. občuti (DD123b)

-          

4.3.3         Doživljanja

-         Nezadovoljstvo uporabnikov (DG24)

-        Z reorg. – ljudje so večkrat prihajali na CSD, ker so bili jezni, ker ni bilo 3 mesece nobenega odgovora (SF42)

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – je precej razburjen (SF172)

-        Uporab. čutijo pritisk, mobing na zaposlene in to tudi povejo (povedo strok. del., da kaj so oni danes tako živčni) (SA142)

-        Ljudje, ki pridejo na CSD – pridejo zelo prestrašeni (SA302)

 

4.3.4         Nedostopnost za uporabnike

-        Največja pomanjkljivost reorg. – da so se centralne enote popolnoma zaprle (niso bile dostopne za upor.) (SF46)

-        Z reorg. – telefonska številka centralne enote za upor. je bila ves čas zasedena (niti po telefonu jih niso mogli dobiti) (SF49)

-        Z reorg. – upor. niso mogli dobiti centralne enote niti po mailu (SF50)

-        Če bi imeli ljudje možnost dostopa do soc. del., bi se na njih bolj obračali (DE230)

 

4.3.5         Odvisnosti

-        Tu pri njih je velik problem alkoholizma (DČ309)

-        V nekaterih podjetjih kar pijejo – in tudi že zjutraj, preden gredo v službo (DČ315)

-        Zelo jo je zaskrbelo, ko je srečevala zelo nadarjene, uspešne mlade, ki so zabredli v odvisnosti, droge (vse je šlo, ne dokončajo niti šol) (DA134)

-        Ko je droga, potem je vse – prostitucija, droge, kazniva dejanja (in ni nobenih vrednot, nič več v tem življenju ni več vredno, samo koliko denarja imaš, kako si pomemben, to je edina potrditev) (DA165)

 

4.3.6         Pričakovanja

-         Mislili so, da bodo zaposleni več na terenu (DG45)

-         Ljudje, ki pridejo na CSD – pričakujejo, da bodo s čarobno palico odčarali njihove težave, a to ne gre (DE271)

-         Neprostovoljni uporab. – kar vsi pričakujejo, da bodo CSD poskrbeli za njih (DČ304)

-          

4.3.7         Starejši

-        Imajo nizke pokojnine (SČ25)

-         Sedaj upokojenci ne zmorejo več preživeti s pokojninami (SČ27)

-         Prej nekateri starejši ljudje umrejo – preden dobijo storitev (ki jo rabijo) (SČ50)

-         Tudi domovi za starejše – niso več prosti in primanjkuje prostora v takšnih org. (SČ53)

 

4.3.8       Brezposelnost

-        Brezposelnost – spet narašča (SČ219)

-        Brezposelnim bolj ustreza, da se ne zaposlijo (DD284)

-        Maribor – tam naj bi bilo več brezposelnosti (DA26)

 

4.3.9         Informiranje

-        Z reorg. – upor., za katere so urejali zadeve na centralni enoti, so želeli informacije (vedeti kaj se dogaja) (SF47)

 

4.3.10      Nasilje

-        V populaciji se ženske dosti soočajo z nasiljem (ekonomičnim – to dosti poročajo o situacijah doma) (SF365)

-        Uporab. – je tudi partnersko nasilje (DA261)

 

4.4         Komuniciranje, informiranje

-        Z reorg. – največja pomanjkljivost je bila, da ni bila možna komunikacija s centralno enoto CSD (SF51)

-        Z reorg. – informiranje ljudi – je veliko dodatnega dela (SF177)

-        Z reorg. – informiranje ljudi – to jih te mesece zelo obremenjuje ves čas (pojasnjevanje) (SF178)

-        Če se zaposleni ne javljajo na telefone – so ljudje še bolj razburjeni (SF180)

-        Z reorg. – informiranje ljudi – jim trenutno največ težav povzroča (SF185)

-        Z reorg. – informiranje ljudi – zaprtost centralne enote jim največ težav povzroča trenutno (SF186)

-        Z reorg. – nimajo samo svojega dela (da bi se na to osredotočali), ves čas imajo zraven še informiranje (SF187)

-        Nedavno so govorili z direktorico CSD in so ji rekli, da je ena telefonska št. na centralni enoti premalo (SF189)

-        Po reorg. – sedaj, ko se govori o reorg., se govori večinoma o težavah z vlogami za otr. dod., vrtce (SE242)

-        Po reorg. – ne govori se o tem kar je bolj socialnodelavsko (kot reševanje vloge za otr. dod.) (SE243)

-        Po reorg. – ne govori se o tem kar je bolj socialnodelavsko – ne govori se o nasilju, o odvzemih otrok, o povečanem št. razvez (v primerjavi s preteklimi leti) (SE244)

-        Po reorg. – govori se o tem, da se rešujejo samo (vsaj na tem njihovem celotnem CSD) oz. kdaj bodo vloge rešene (SE245)

-        Po reorg. – ni ji v redu, da se ne govori ne medijsko in ne strokovno med njimi zaposlenimi na CSD, o področjih, ki so bolj socialnodelavska (kot le vloge) (SE246)

-        Po reorg. – ni ji v redu, da se govori, kot da so pomembne vloge (SE247)

-        Po reorg. – ni ji v redu, da se ne govori o tem, da so pomembni tudi drugi ljudje in tudi druga področja CSD (ki ne npr. uveljavljajo pravic do otr. dod.) (SE248)

-        Z reorg. – videla je, da se je govorilo samo o vlogah (o otr. dod.) (SE314)

-        Stroka – nima medija, kjer bi sporočala kakšno je stanje (SC40)

-        Dali so okrožnico en teden nazaj, da ne smejo v javnosti dajati izjav zaposleni, brez soglasja dir. CSD (SC41)

-        Stroka – nima foruma, kjer bi se artikulirala, da bi prišla v javnost (SC42)

-        Stroko, zaposlene – naj bi jih skušali zastraševati, da naj v javnosti ne dajejo izjav (SC43)

-        Stroke – naj ne bi želel nihče poslušati (SC44)

-        Stroka – če bi kdo v javnosti kaj govoril, jih želijo sankcionirati (SC45)

-        Soc. aktivacija – težavo imajo z informiranjem, pretokom informacij, ker so se koordinatorji za soc. aktivacijo s 1. 9. izselili iz njihove hiše (DE6)

-        Izzivi glede pošte – vso pošto dobijo na sedež (časovni, stroškovni izzivi) (DE73)

-        Če pošlješ mail, ni nujno, da vsi zaposleni dobijo mail (SA5)

-        Ustvarja se oblak nezaupanja strok. del. do MDDSZ, ker poteka komunikacija samo na ravni MDDSZ in v. d. dir. (SA67)

-        Komunikacija od MDDSZ do v. d. dir. in pomočniki dir. in zaposlenimi – izgubijo se inf. (ne ve se zadev) (SA68)

-        Spremembe – pritiski so iz strani MDDSZ na v. d. dir., iz njih na pomočnike dir. in iz njih na strok. del. – navzdol se ta pritisk vrši in ta pritisk strok. del. vidijo kot mobing (psihično nadlegovanje) (SA136)

-        Današnji mail, ki so ga dobili – da ne smejo dajati izjav v medije, brez vednosti (SA283)

-        Njim zaposlenim očitajo, da naj ne bi nič povedali kaj je za urediti na CSD – a to ni res, oni vse povejo (SD124)

-        Z reorg. – ljudje, uporab. ne pridejo do informacij (SD136)

-        Takoj, ko imaš veliko strukturo, je takoj že večja razosebljenost – to ne gre skupaj s tem, kar je prejšnja ministrica reklamirala (SD228b)

-         

4.4.1         Znotraj CSD

-        Tudi pomočnica dir. ima izzive, težave s komunikacijo z v. d. dir. (se ne oglaša na mobi, telefon, je ne dobi ipd.) (SČ166)

-        Z reorg. – tudi strok. del. niso imeli možnost komunikacije s centralno enoto CSD (dostikrat so imeli težave) (SF52)

-        Z reorg. – strok. del. niso mogli hitro priti do informacij od centralne enote CSD (SF55)

-        Sedaj je med zaposlenimi na enoti CSD in med zaposlenimi na centralni enoti CSD še vedno dosti slaba komunikacija (SF193)

-        Z reorg. – če bi želel dir. nekaj vprašati, ga naj bi preko svojega šefa vprašal – vodja enote (SB96)

-        Z reorg. – ne more iti na vrata dir. CSD in ga kar vprašati kar želi (SB97)

-        Z reorg. – kaj če vodja enote reče, da ne bo vprašal to kar ona želi vprašati dir. CSD (ker on mora skrbeti tudi za sebe) (SB98)

-        Z reorg. – če vodja enote vpraša kaj dir. CSD – lahko izgleda, da on ne zna urediti zadev na enoti (in rabi vse dir. vprašati) (SB99)

-        Z reorg. – bolj se je okrepilo cedilo v odnosni hierarhiji od zaposlenih delavcev do vodij CSD (SB100)

-        Z reorg. – težje se kaj reče vodjem CSD (SB101)

-        Z reorg. – je treba iti čez več stopnic, da nekaj zares vprašaš vodje CSD (SB102)

-        Z reorg. – ni najbolje, da se je okrepilo cedilo v odnosni hierarhiji od zaposlenih delavcev do vodij CSD (SB103)

-        Z reorg. – so v dvomih ali bo v redu, da se je okrepilo cedilo v odnosni hierarhiji od zaposlenih delavcev do vodij CSD (SB104)

-        Z reorg. – se je naredilo več strukture (SB105)

-        Z reorg. – v teh prostorih imajo dir. CSD in vodjo enote – in ne ve koga naj kakšno zadevo vpraša (SB113)

-        Do njih zaposlenih informacije ne pridejo (zelo malo) glede sprememb interventne službe (SB178)

-        Zaposlene na CSD – jih nihče prav zares nič ne vpraša glede sprememb interventne službe (SB179)

-        Z reorg. – kljub temu, da so dobivali veliko informacij, le te niso bile transparentne (SE13)

-        Z reorg. – zaposleni so obdani z veliko inf., da jim težko sledijo (kaj je vse sedaj na novo, kaj bi moralo biti) (SE43)

-        Z reorg. – se ji zdi, da je še manj transparentna komunikacija, kot je bila (od vodij CSD do zaposlenih) (SE202)

-        Z reorg. – na tem CSD so bile različne inf. katere vloge je treba narediti (ali se septembrske še delajo na tej enoti ali jih bo delala regijska služba ZUPJS) (SE241)

-        Po reorg. – ni šlo nobenega predloga ven iz njihove strani (enote, CSD) za porazporeditev reševanja nerešenih vlog med zaposlenimi, ker naj bi bilo rečeno, da to ni njihova odgovornost strok. delavcev (SE266)

-        Če vodja enote govori z vodjo KC in pove zaposleni iz CSD od katere uporab. (ki je v KC) se nekaj dogaja – je gotovo ne transparentnost, če vodja enote to ne pove zaposleni na CSD (to je sistemsko) (SE546)

-        Pošta – potuje sedaj in je težava glede tega (SC239)

-        Pooblastilo – časovno je izziv, problem glede pisanja tega (pošiljanje pošte sem in tja) (DE71)

-        Od vodstva – dobijo nazaj ohlapne informacije (SA168)

-        Krog komunikacije med zaposlenimi in vodstvenim kadrom na CSD je podoben kot krog nasilja – kličejo po spremembah, ki jih nikoli ni (SA177)

-        Kako iti iz kroga nasilja komunikacije med zaposlenimi in vodstvenim kadrom na CSD – da greš iz sociale (SA178a)

-        Kako iti iz kroga nasilja komunikacije med zaposlenimi in vodstvenim kadrom na CSD – da greš iz CSD (SA178b)

-        Kako iti iz kroga nasilja komunikacije med zaposlenimi in vodstvenim kadrom na CSD – da greš v samostojno prakso (SA178c)

-        Iti ven iz kroga nasilja komunikacije med zaposlenimi in vodstvenim kadrom na CSD – iti v nevladni sektor (SA179)

-        Ni ji bilo v redu, ker je tajnica njihove enote le nekaterim zaposlenim iz področja družine poslala zapisnik iz aktiva družine, ne pa vsem – da bi bili vsi informirani (SA440)

-        Komunikacija med zaposlenimi – vprašaš in ne dobiš odgovora, jim zavrnejo zadevo, vprašajo zakaj in ni pojasnitve (SD179)

-         

4.4.2         Daljše čakanje odločitev

-        Čakajo odločitve nadrejenih (strok. del. pomočnico dir., ona v. d. dir. in da odločitev pride nazaj do njih in ljudje čakajo) (SČ178)

-        Z reorg. – podaljšuje se komunikacija glede odločitev za zaposlene (od vodij CSD do zaposlenih) (SE222)

 

4.5         Pred reorganizacijo

-        Dopis glasa stroke – naj bi bil protisloven, nekonsistenten zapis (SC8)

-        SCSD, IRSSV, SZS – naj bi začeli drugače delovati po tem, ko so jim rekli, da naj bi jih ukinili, reducirali, centralizirali (naj bi jim začeli iz roke jesti, naj bi bili prestrašeni zaradi služb) (SC110)

-        Jože Valenčič je že 25 let nazaj govoril zakaj strok. svet ne more zares zaživeti (je bil visoko na MDDSZ, bil tudi soc. delavec) (SC164)

-        Okoli leta 2000 so se strok. teme začele ustavljati (SC226)

 

4.5.1         Zaposleni

-        Pred reorg. so bile nejasnosti na nivoju strok. del. – direktor (SA148)

-        Nobeden ni bil plačan za povečan obseg dela, ki ga imajo oni ves čas (SD318b)

-        Že pred reorg. – so imeli bolne zaposlene (DA86)

-        Soc. del. so si že v zgodovini pustili vzeti določene stvari v smislu strok. monopola na nekih področjih dela, kjer so pa oni sami specialisti za ta področja dela (SG115)

 

4.5.1.1         Koordinatorji za preprečevanje nasilja

-        Z reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – so se ustrašili, ker jih ni bilo več na seznamu – njihovo delovno mesto je nehalo obstajati (niso vedeli kaj to pomeni) (SB12)

-        Z reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – jih ni bilo več v prvih zakonih, spremembah (v ZSV so jih dali ven – ko se je pripravljala reorg. glede tega kaj bo, kako bo – 2017) (SB14)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – so se oglasile, ker jih ni bilo več v prvih zakonih, spremembah (v ZSV so jih dali ven) (SB16)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – prvi poskus, da naj jih ne bi bilo več zraven v ZSV, je bilo ob sprejetju ZPND (SB18)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – so bili edini, katerih delovno mesto je nehalo obstajati in so bili malo v negotovosti kaj bo z njimi, kaj sedaj to za njih prinaša (je bilo nelagodno) (SB20)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – ne ve kaj bi bilo, če se ne bi oglasile, ker jih ni bilo več v prvih zakonih, spremembah (ZSV) (SB23)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – verjetno jih ne bi bilo, če se ne bi oglasile, ker jih ni bilo več v prvih zakonih, spremembah (ZSV) (SB24)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – niso točno vedeli kam bi jih dali (SB26)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – niso točno vedeli ali so še potrebni (SB27)

-        Proces reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – če je šlo samo za spremembo imena, ni treba, da jim preneha pogodba (SB28)

 

4.5.1.2         Menjave delovnih mest

-        V preteklosti se je zelo težko odločila za menjavo delovnega mesta (SB265)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine ji je bilo zelo hudo, da je želela zamenjati delovno mesto (SB267)

-        Ob menjavi nekdanjega delovnega mesta na CSD – je že oddala vlogo, da bi delala v vrtcu – imela je možnost, da bi šla tja delati (SB268)

-        Ob menjavi nekdanjega delovnega mesta na CSD – je bila res potreba, da odide (SB270)

-        Že pred reorg. – je bilo kar nekaj strahu prisotnega med zaposlenimi – kdo je tisti, ki bo z reorg. moral iti na regijski CSD (v drug kraj) delati (SE5)

-        Že pred reorg. – je bilo kar nekaj strahu prisotnega pri zaposlenih – kako bo kolektiv izgledal po tem, ko bodo nekateri zaposleni iz te enote, z reorg. morali iti na regijski CSD (v drug kraj) delati (SE6)

 

4.5.1.3         Vodstvene funkcije

-        V. d. dir. je le enkrat prišla na to enoto pred izvedbo reorg. (SČ209)

-        Zdelo se ji je, da je nenadomestljiva na njenem nekdanjem CSD (kdo bo vse to potem sedaj vodil naprej) (DC437)

-        Ona je kot dir. imela zelo malo priložnosti, časa, da bi strokov. sodelovala s svojimi zaposlenimi (DČ22)

 

4.5.1.4         Aktivi

-        Pred reorg. – aktivi – koordinatorke za preprečevanje nasilja – so nekateri rekli zakaj jih imajo one tako dosti (SB446)

-        Pred reorg. – aktivi – lahko, da se je kdo vtaknil v to, da kaj njihovi delavci ves čas okrog hodijo (SB454)

 

4.5.1.5         Preobremenjenost

-        Pred reorg. – tajnica – že prej je imela veliko preveč dela (SE162)

 

4.5.1.6         Izobraževanja

-        Pred reorg. – izobraževanja – če si videl en seminar, na katerega si želel iti, si rekel dir. in je povedala ali lahko gre ali ne (SE223)

 

4.5.1.7         Premalo zaposlenih

-        Že leta nazaj so opozarjali, da je premalo zaposlenih na CSD (že od leta 2012) (SD8)

 

4.5.2         Delo

-        Pred reorg. – na njenem nekdanjem področju je bilo zelo veliko zadev, dela (veliko otrok je bilo za odvzeti, veliko se je dogajalo v družinah, ki jih je obravnavala) (SE313)

-        Pred reorg. – na njenem področju je bilo tako veliko dela, da ni zmogla vsega, kar bi bilo treba narediti (SE318)

-        V preteklosti naj ne bi bilo toliko težav iz strani vodij glede sprejemanj strok. odločitev zaradi potencialnih prihodov medijev (SE456)

-        V preteklosti so bili bolj osamljeni primeri, ko so bili zaposleni in ta vodja enote strok. na različnih bregovih (bolj njene bitke z vodjo enote, ni bilo to vidno) (SE499)

-        Na drugih dveh enotah zaradi kadrovske strukture niso mogli zadostiti vsem potrebam uporab. (DČ8)

-        Če bi njihova računovodkinja zbolela – oni tisti mesec ne bi imeli plače (DČ221)

-        Več let je ona delala stalno ob sobotah in nedeljah (SD32)

 

4.5.2.1         ZUPJS

-        Pred reorg. – so nekdanji CSD imeli precej povečan obseg dela zaradi vlog (SF57)

-        S spremembo zakonodaje leta 2012 so soc. del. postali birokrati zaradi preobilice birokratskih del – časa zmanjka sodelavcem, da bi z uporab. za ZUPJS delali soc. delo (so birokratski stroj) (DE167)

-        Sistem ISCSD2 so leta 2012 implementirali, brez, da so ga preizkušali (SD10)

-        Ko so se ZUPJS pravice posplošile – je to ratalo masovno (in so imele strok. del. manj časa za sodelovanja z uporab. iz strokovnega vidika) (SG21)

 

4.5.2.1.1         Zamude vlog

-         Odločanje o državni štipendiji se je zamaknilo (DG26)

4.5.3         Sodelovanje z drugimi organizacijami

4.5.3.1         Zdravstvo

-        One so začutile na sebi kako so jih obravnavali v metadonskem centru – ne dovolj dober odnos do njih, ne dovolj prijazni (niso vedeli, da so one soc. delavke) (DČ329)

-        Ko so predstavljale strokovno socialno skupinsko delo z odvisniki – zdravniki jih niso poslušali (v preteklosti) (DČ333)

 

4.5.4         Zakonodaja

-        ZUPJS – problem je, da je bila sprejeta takšna zakonodaja z vsemi temi podlagami iz kje pridobivajo podatke (ker oni izračunavajo premoženjsko stanje ljudi) (SA541)

-        ZUPJS – zakonodaja je bila sprejeta zato, ker naj bi bila ustvarjena neka fama, da naj bi ljudje izkoriščali sistem in da naj ljudje ne bi povedali koliko imajo premoženja (SA542)

 

4.5.5         Nov dokumentarni sistem

-        Več let – opozarjali MDDSZ – da nov dokumentarni sistem želijo, nujno potrebujejo (DG81)

4.6         Povezani z MDDSZ, ministrstvi, vlado, politiko ipd.

-         Nekje niso našli kompromisov z MDDSZ za uveljavljanje predlogov (za reorganizacijo) (DG112)

-         Nerazumevanje MDDSZ (ne slišijo CSD) – zakaj programe ne morejo vključiti v redno dejavnost (DG160)

-         Ni tako, da se ne razumejo z MDDSZ (DG161)

-         MDDSZ ima svojo politiko (ki jo izvaja) (DG162)

-         CSD – so dolžni slediti politiki MDDSZ (izvajati njihovo delo) (DG163)

-         Težko ji je povedati kje se ne razumejo z MDDSZ (DG164)

-         MDDSZ – pogosto ne slišijo CSD (DG168)

-         MDDSZ – odpisovanje dolgov dolžnikom – naj ne postavljajo pogojev, da jih skoraj nihče ne more izpolnjevati (SČ99)

-         Pri kadrih in financah se zadeve nehajo (DF195)

-         Reorg. – tudi v. d. dir. v nekaterih fazah MDDSZ pušča na cedilu (DC214)

-         Z reorg. – delavke, ki hitijo z reševanjem zelo veliko vlog na ZUPJS, sprašujejo, če MDDSZ tudi na njih kaj misli (DC227)

-         Reorg. – ne ve kaj točno je bil smisel reorg. v očeh MDDSZ (SE60)

-         Ko ni regulirana moč, oni lahko delajo kar želijo – to sporočilo naj bi dajali (SC52)

-         So čisto brez zaveznikov v politiki, da je takšna sprememba reorg. CSD šla skozi (SC129)

-         MDDSZ je daleč od CSD (SC167)

-         Na MDDSZ nimajo soc. delavce – ljudi iz stroke (SC168)

-         Na MDDSZ – ključni ljudje niso strokovnjaki (tako je izbrano) (SC184)

-         Na vrhu na MDDSZ ne izbirajo ljudi, ki bi bili strokovnjaki (SC186)

-         Politične stranke so problematične – glede izboljševanj delovanj CSD (SC187)

-         Februarja, marca 2018 – so ugotovili, da MDDSZ ne bo moglo izpeljati reorg. s kadri, ki jih samo oni imajo (DE118)

-         Štefan Lepoša na MDDSZ je dal odpoved, ker ne moreš nič narediti (vlada politika) (SA181)

-         Iz CSD – naj ne bi znali izvajati pritiske na politike za izboljšanje razmer (SA182)

-         MDDSZ – rabi številke (SA202)

-         Številk na CSD za MDDSZ nimajo, ker so nedorečeni normativi (SA203)

-         Vedno se ustavi pri temu, da MDDSZ ne doseže, da se na MF dobi več denarja (SA207)

-         MDDSZ – naj bi bilo eno izmed najmanj sposobnih ministrstev (da naj bi bile tam najmanj sposobne osebe zaposlene) (SA208)

-         Kadri in finance – to je tisto kar zmanjka (DD275b)

-         Zaposlovanje oseb je kar proces, kjer se soočajo tudi z izzivi (DD285)

-         Policija, zdravstvo in sociala – so vedno podhranjena področja (in tri področja, ki so zelo pomembna za razvoj zdrave družbe – in to naj bi se šlo za politiko) (SD310)

-         Stroka – se je ne posluša (SD311)

-         Šlo naj bi se samo za denar (pri politiki, delovanju državnih sistemov) (SD312)

-         Ne poslušajo, ko jim govorijo, da revščina narašča – da imajo več vlog (SD315)

-         MDDSZ – so obremenjeni z delom (DA13)

-         Strokovnost in kvaliteta dela za MDDSZ naj ne bi veljali nič (SG135)

-         Razumejo, da MDDSZ nima čarobnih palčk in da bi zamahnili in da bi bile razmere čisto drugačne (SG154)

-         V sodelovanju z MDDSZ – je težje razložiti zakaj je njen bolj kvaliteten pristop, ki vzame več časa, toliko bolj koristen (to rabiš dokazati, da dejansko to deluje) (SG233)

-         Centre je MDDSZ iz programov izvzelo – v veliki meri se ne morejo prijaviti na neke programe, ker se kot javni zavod, ne smejo (različni dodatni programi) (SG265)

-          

4.6.1         Zakonodaja

-        Zakonodaja ni ugodna za nekatere zadeve (IDSP) (SČ189)

-        Področje skrbništva – imajo tako star zakon, da ni več za današnje prakse (DC265)

-        Družinski zakonik – ne ve niti točno kakšne spremembe bo to vneslo (SB357)

-        V Sloveniji ni zakona za psihoterapijo (SC6)

-        Zakon so si prilagodili, da bodo regijski dir. izbirali lokalne dir. (SC17)

-        Na področju inval. varstva, ko odločajo o pravici do nadomestila in statusa invalida, odločajo še po zakonodaji iz leta 1977 – že poimenovanje ni ustrezno posodobljeno (strok. izrazi niso več v redu) (DD248)

-        Na CSD delajo po zelo veliko zakonih (77 ali več) (DD249)

-        Uporabljajo se zakoni še iz preteklosti, z nepravimi poimenovanji (DD251)

-        DSP ni tako visoka – 400 € (SD102)

 

4.6.2         Premalo podpore

-         Podpore iz strani MDDSZ je vedno premalo in bi jo pričakovali več (DB28)

-         Podpora MDDSZ – na nekaterih področjih je bila malo pomanjkljiva (zunanja podoba CSD, ko so morali sami to narediti in se znajti) (DC76)

-        Proces reorg. – ni bilo zadostne podpore CSD-jem za ureditev novih sprememb, ki jim jih je MDDSZ dalo v priročniku (ureditev logotipov, predloge dopisov, elektronski podpisi) (DC471)

-        Odbor za socialne zadeve – oni ne bodo skrbeli za stroko (SC289)

-        MDDSZ svoji javni službi ne zagotavlja kontinuiranega izobraževanja (njej) (SA411)

 

4.6.2.1         Nepravočasnost

-         Podpora MDDSZ – v dosti primerih je bila nepravočasna, ker so potem zamujali z aktivnostmi (DC77)

-        Usklajen osnutek pogodbe o zaposlitvi so dobili šele okrog 20. 9. 2018 (DC80)

-        Na CSD so rabili pripraviti vse pogodbe o zaposlitvi za vse zaposlene do 26. 9. 2022 (DC81)

-        Podpora MDDSZ – je prihajala s prehudim časovnim zamikom (DC82)

-        Podpora MDDSZ – spravljala jih je v stisko, ker je bila nepravočasna (DC84)

 

4.6.2.2         Mentorstva

-        Že veliko let MDDSZ ni več mentorstvo zaposlenim na CSD (SB157)

-        MDDSZ – v preteklosti potem niso več želeli, da bi bili kot mentorji zaposlenim na CSD (SB159)

 

4.6.3         Več kadra

-        Od MDDSZ bi pričakoval več kadra (posebej za ta namen reorg. – če oni pričakujejo, da oni neke stvari izvedejo) (DB30)

-        MDDSZ – so omejeni glede njihovih virov glede kadrov (DE107)

-        MDDSZ pravi, da naj št. ne bi dokazovale tega, da bi  bilo treba zaposliti nove delavce (iz inform. sistemov, baze podatkov naj bi to videli – tam naj številke ne bi tega izkazovale) (SA509)

-        MDDSZ – povezano je s proračunom RS kako bi lahko dozaposlovali (DD182)

 

4.6.4         Spreminjanje rešitev, planov, izvedbe reorganizacije

-         Nenehno spreminjanje rešitev (MDDSZ – v zvezi z reorganizacijo) (DG67)

-        V tej 1. fazi se tudi iz vidika MDDSZ spreminja plane in izvedbo reorg. (DC13)

-        Optimistične informacije iz MDDSZ, ki jih v. d. dir. poskušajo predajati zaposlenim na CSD, se čez nekaj časa podirajo (DC231)

 

4.6.5         Neodzivanje MDDSZ

-         Ko ni dialoga med CSD in MDDSZ – imajo izzive/težave na CSD (finančne, druge – vpliva na strok. delo, delo z uporabnikom) (DG170)

-         Ko sprašujejo o dozaposlovanju na CSD MDDSZ – se le-to ne odziva (SČ98)

 

4.6.6         Priročnik

-         Proces reorg. – zelo veliko je ukvarjanja z urejanjem novih, spremenjenih zadev z reorg., ki jih je MDDSZ pripravilo, določilo za CSD v priročniku (DC468)

-        Proces reorg. – vsak dir. posebej se je matral posebej z ureditvijo novih sprememb, ki jim jih je MDDSZ dalo v priročniku (oblikovanje, vnašanje) (DC475)

 

4.7         Proces reorganizacije

-        Reorg. – so morali peljati z obstoječim kadrom (DF51)

-        O reorg. se govori že dolgo časa (odkar je na CSD) (DF108)

-        Takrat je bila zmeda zaradi reorg. (SF23)

-        Ni bila dobro organizirana reorg. (SF149)

-        Posledice slabo organizirane reorg. so zamude (ZUPJS), ki se samo kopičijo (SF150)

-        S to reorg. imajo ves čas težave (SF176)

-        Proces reorg. je bil kar izziv, težko obdobje (DC70)

-        Sedaj je občutljivo obdobje na CSD, ker je toliko sprememb, je treba ves čas pojasnjevati in utemeljevati zakaj je nekaj dobro in zakaj nekaj ni dobro (DC425)

-        Prvi teden dela na tem CSD se ni še najbolje znašla tu (DC432)

-        Z reorg. – je, kot da bi novo podjetje na novo vzpostavljali (DC452)

-        Z reorg. – treba je izpeljati zunanji vidik (DC454)

-        Ne ve kako je potekala/še poteka reorg. (SB2)

-        Reorg. – sedaj je prezgodaj, da bi se vedelo kako bo potekala v nadaljevanju (SB122)

-        Z reorg. – so bile nekatere zadeve kar dodane k nekaterim zadevam zraven (SB374)

-        Z reorg. – proba se veliko zadev sedaj popredalčkati (kar je zelo ne socialno-delavsko) (SB460)

-        Na tem CSD – potek reorganizacije – je bilo kar nekaj kaosa (SE1)

-        Reorg. – bi morala biti bolj premišljena (že prej se je vedelo koliko ljudi je, kakšne so številke) (SE260)

-        Ni varovalk, ki bi samovoljo oblasti reguliralo (SC15)

-        Ni formalne poti, kjer bi lahko predloge predlagali za izboljšanje delovanj CSD (SC203)

-        Prihajalo je do napak (DE66)

-        Ene zadeve bodo verjetno prišle na plano na kar niso bili oni pozorni, da bi se znalo to zgoditi (DČ128)

-        Že več kot 10 let se pogovarjajo o reorg. (DČ226)

-        CSD, reorg. – to je kompleksna zadeva (DČ348)

-        Reorg. – neprijetna tema (SA6)

-        Boji se najslabšega, da bi bili le upravne inštitucije (SA57)

-        Moti jo to, ker ne ve kaj je reorg. (SA154)

-        Meni, da bo vsaj še eno leto zelo turbulentno (SA530)

-        Še vsaj eno leto ali leto in pol bodo odpovedi, kreganje, izzivi z mediji – ker se še ni utekla nova org. struk., bodo se pojavili drugi izzivi in zaposleni se bodo začeli med seboj kregati (razlike med zaposl.) (SA531)

-        Čas zelo hitro teče, ko delaš takšne zadeve – reorg. (DD112)

-        Uporab. in druge organizacije – naj sploh ne bi občutili reorg. CSD (razen, da je druga davčna in matična št. in naslov CSD) (DD205)

-        Reorg. ni bila nič pripravljena po njihovih ocenah (SD2)

-        Reorg. je bila samo impelentirana – in sedaj delajte (SD3)

-        Ni bila narejena temeljita analiza (SD4)

-        Reorg. ni bila nikakor načrtovana (nikakor ne) (SD27)

-        Ta reorg. – bila je narejena brez vpogleda v znanja, vedenja, izkušnje zaposlenih (SD155a)

-        Ta reorg. – nje ni nobeden nič vprašal in ima veliko izkušenj in bi imela veliko idej kako bi se to lahko naredilo (je delala na različnih področjih) (SD155b)

-        Zaposlenih res nobeden ne sliši (SD190)

-        Problem je v tem, da so ministrstvo in druge inštitucije odgovorni za smer kamor grejo zadeve glede delovanj CSD (SD230a)

-        Problem je v tem, da so ministrstvo in druge inštitucije odgovorni za smer kamor grejo zadeve glede delovanj CSD - in tega ne morejo priznati, ker je šlo veliko denarja za to (SD230b)

-        Ona pomanjkljivosti ne vidi (DA3)

-        Izziv – je proces, število del, ki jih je treba narediti (DA4)

-        Naredili bodo veliko napak, ki jih bo treba popraviti, odpraviti (DA298)

-        Računali so, da bo drugače – a ne bo, ker ne bo možno (DA308b)

-        Reorg. – je bila na hitro izpeljana (SG1)

-        Reorg. – je bila premalo načrtovana v smislu skupnega načrtovanja (MDDSZ, stroke soc. dela – da se naredi konkretni plan kakšna org. bi glede na sodobne koncepte soc. dela lahko doprinesla v praksi) (SG2)

-        Zelo so pohiteli s to reorg. (SG9)

-        Bistvena napaka – da reorg. ni bila načrtovana skupaj s stroko (SG10)

-        Kolikor ve, kaj dosti stroka ni bila vključena v proces te reorg. (SG11)

-        Strok. del. so se zorganizirali in pisali pisma proti tej reorg., da naj se ne zgodi na ta način (SG12)

-        FSD – je strok. del. podprla, ko so pisali pisma proti takšni reorg. (SG13)

-        Takšna reorg. je šla skozi, kljub temu, da so bili zaposleni strok. del. proti takšni reorg. (SG14)

-        Zaposleni so bili najprej nezadovoljni s to reorg. (večina, ne vsi) – ker niso bili vključeni, kot strok. del., kot tisti, ki delajo, ki vedo, kaj bi rabili (SG22)

-        Zaposleni na CSD so se prepozno aktivirali za soustvarjanje reorg. (nekaj mesecev pred reorg.) (SG23)

-        Dosti strok. del. je bilo prvič združenih in so rekli, da ta reorg. ni dobra (SG24)

-        Ob posvetu na FSD glede reorg. – ni bilo več poti nazaj (in so bili strok. del. preslišani takrat) (SG26)

-        V prvotni fazi reorg. je bilo težje (SG28)

-        Soc., strok. del. niso bili slišani v tej reorg. (SG105)

-        Ta reorg. je bila malo ponesrečena (SG113)

-        Reorg. se je zgodila in nazaj naj ne bi mogli iti (SG158)

-        Način izpeljave ločitve letnih pravic – je bil izziv (SG160)

-         

 

4.7.1         Čas izvedbe reorganizacije

-        Reorg. – malo čuden datum je bil izbran glede na to, da je jeseni največ vlog za vse prejemke (SE240)

-        Pomanjkljivost – poteka v ne v redu obdobju za CSD – ker so bile najprej državnozborske volitve in sedaj potekajo še lokalne volitve (DD49)

-        Reorg. – ni je bilo možno preložiti (SG110)

-        Izbira časa za reorg. – ni bil najbolj ugoden čas, termin izbran (SG161)

 

4.8         Organizacija

-        CSD – so tudi sami malo odgovorni za to kako jih uporab. doživljajo (DC353)

-        Z reorg. – treba je izpeljati organizacijski vidik (DC453)

-        Na velikih CSD so zaposleni zelo težko zelo povezani med seboj (SB295)

-        Če se kaj zgodi na manjšem CSD – je to zelo drugače za zaposlene, kot na večjem CSD, kjer gledajo glede na področje (če ni njihovo, imajo svoje zadeve za delati in naj jih druga ne bi zanimala) (SB297)

-        Na večjih CSD, kjer so bolj razdeljeni na področja – naj bi imeli tako zaposleni vsak svoj ''vrt'', področje in naj jih druga ne bi tako zanimala (SB298)

-        Z reorg. – meni, da se verjetno ne bo dalo čisto vsega poenotiti po CSD (SE88)

-        Vodja enote – pri njih je vodja vprašala to intervjuv. kdo misli, da bi šel z njo še na teren in da naj si zaposlena enega izbere in naj mu gre reči (SE561)

-        Ni naloga zaposlene, da si ona izbere kdo bo še šel z njo na teren in da mu gre reči (SE563)

-        Sedaj, ko prideš na CSD, nimaš občutka, da je to strok. ustanova (da se samo vloge oddajajo) (SC159)

-        Z reorg. so iz preglednega naredili nepregledno (SC237)

-        Trenutno je moč odločanja na v. d. dir. – karkoli se odloča, nima organa, ki bi jo lahko preverjal – in to ni v redu (DD54)

-        Če imajo org., ki ne sledi sodobnim konceptom soc. dela, jih ne morejo izvajati (SG41)

-        Neka organizacija je za določeno strokovno delo nesprejemljiva (npr. izzivi z dvojnimi vlogami) (SG175)

-        Nekateri manjši centri nimajo možnosti, da bi delali res specializirano po področjih – ker jih je manj (zaposlenih) (SG181)

 

4.8.1         Organizacijska struktura

-        Org. struktura – ni dobro, da ni dir. v njihovi hiši (ker ima ona vse pristojnosti) (SČ175)

-        Nova org. struktura – ni še čisto razdelana (glede na nove potrebe) (DB108)

-        Nova org. struktura – odvisno je tudi od kadrovske pokritosti ali jim bo MDDSZ omogočilo tako org. strukturo za najboljšo uporabo teoretskih konceptov soc. dela (DB110)

-        Reorg. – v tej fazi je bila le sprememba org. strukture (DB132)

-        Sedaj gre res le za spremembo org. strukture (DC20)

-        Z reorg. – struktura se je zgostila (SB93)

-        Z reorg. – ne ve, če so zelo rabili to novo strukturo (SB124)

-        Da so šli zelo na strukturo CSD (SB352)

-        Meni, da jim takšno org. strukturo, kot si jo je ona zamislila – da jim je ne bodo omogočili v tem trenutku (da je njihova enota premajhna za to) (SE550)

-        Shema, kot je postavljena – je po sistemu avtoritarne družbe (in iščejo takšne kadre, so zaljubljeni v vodje, frustracije – si dajo duška nad podrejenimi) (SC194)

-        Centralizacija CSD – je problematična (SC204)

-        Org. struktura – odvisno je kakšna bi bila optimalna (DE267)

-        Z reorg. se je skrčila org. struktura, da mora en človek toliko več narediti (manj ljudi je pri njih) (SA149)

-        Ni nobene org. strukture, ki bi bila ustanovljena od spodaj za delovanje od zgoraj (v tej smeri bi morala biti SZS, SCSD) (SA195)

-        Z reorg. – na silo so združene enote v isti regijski CSD (SA244)

-        Org. struktura – to kar je sedaj je slabo, ni v redu (SD226)

-        Takoj, ko imaš veliko strukturo, je takoj že večja razosebljenost (SD228a)

 

4.8.1.1         Enote CSD

-        Z reorg. – ta enota je bila specifična, da niso imeli nobenega zaposlenega, ki bi delal na ZUPJS za centralno enoto na njihovi enoti CSD (SF58)

-        Z reorg. – na tej enoti so ugotovili, da imajo tako veliko preobremenitev dela, da ne rabijo, ne morejo nobenega zaposlenega dati na ZUPJS enoto na centralnem CSD (SF59)

-        Z reorg. – ta enota CSD je bila edina, ki ni imela svojega predstavnika zaposlenega na ZUPJS na centralni enoti (SF61)

-        Z reorg. – ker ta enota ni imela svojega predstavnika zaposlenega na ZUPJS na centralni enoti – je bila zaradi tega težja komunikacija (SF62)

-        Naj bi se njih najbolj razbremenilo na tej enoti (ker so imeli največ ZUPJS zadev za OD, vrtce, štipendije, kar je šlo na regijo), a kolegi ne občutijo tega (SA42)

-        To enoto so uvrstili, da bi morala spadati pod drug CSD – to so sporočili občinam in se niso strinjali (SA186)

-        Zelo slaba je avtobusna povezava z regijskim CSD, kamor naj bi prvotno šla ta enota (SA187)

-        Nekateri nekdanji CSD iz te regije – naj bi imeli zelo slab renome med drugimi nekdanjimi CSD (SA252)

-        V tej regiji so nekatere enote prevelike (SA253)

-        Ta enota – na tej enoti naj bi bili uporab. dosti bolj v stiski (SD42)

-        Na tej enoti – naj bi bili uporab. bolj nasilni (SD43)

-        Na tej enoti – pokriva območje z zelo veliko neprofitnimi stanovanji – problem, izziv getoizacije (to so tudi že opozorili) (SD51)

-        Sosednja enota naj bi imela podobno št. uporab., a precej manj vlog, kot ta enota (SD66)

-        Na manjših enotah delajo vsi vse (vsa področja dela, plus transferje) (DA74)

-        Manjše enote – dela isti človek transferje, osebno pomoč in še kakšno področje (DA78)

-        Za manjše enote je bil še večji napor, ki je padel na novega dir. (DA79)

-        Sedaj še ni na enotah živa praksa, živo soc. delo (DA124)

 

4.8.1.2         Svet zavoda

-        Nimajo še sveta zavoda (DB52)

-        Svet zavoda – trenutno še ni konstituiran (ga nimajo) (SE574)

-        Svet zavoda določa dir. CSD – a nimajo sveta zavoda (SC13)

-        Lokalne enote nimajo več sveta zavoda (SC18)

-        Sedaj ni sveta zavoda in oni lahko delajo kar želijo (SC49)

-        Dokler ni sveta zavoda lahko brez česarkoli nastavljajo in odstavljajo osebe na CSD (SC274)

-        Ne ve kdaj bo svet zavoda ustanovljen (SC277)

-        Svet CSD – trenutno tega nadzornega organa še nimajo, ker mora najprej ustanovitelj imenovati predstavnike (5), 2 iz strani zaposlenih in 2 iz lokalnih skupnosti (DD51)

-        Svet CSD – sedaj je težava, ker so se državnozborske volitve odvile, ustanovitelj jih lahko imenuje, ne morejo pa izbrati predstavnikov lokalnih skupnosti v svet – morajo počakati lokalne volitve (DD52)

-        Noben CSD trenutno še nima nadzornega organa sveta CSD – to je velika pomanjkljivost (DD53)

-        Občine so se opredelile, da bodo počakali na volitve, ker se takrat na novo konstituira svet občine – in vsi bodo morali imenovati predstavnika v svet lokalne skupnosti – oni pa predstavnika v svet CSD (DD55)

 

4.8.1.3         Regijski CSD

-        Z reorg. – ne ve glede na kaj so oblikovali te regije CSD (SB62)

-        Z reorg. – Ljubljanska regija je zelo velika (SB69)

-        Z reorg. – niso sledili organiziranju CSD v skladu z organiziranostjo Slovenije na enote (SB71)

-        Proces reorg. – ena enota se ni želela povezati s tem CSD (da naj z njim ne bi nič imeli) (SB72)

-        V tej regiji so imeli borbo kje bo sedež (DE156)

 

4.8.1.4         Strokovni svet

-        Strok. svet – ga še nimajo oblikovanega in še ne deluje (ta vprašanja pa je že potrebno obravnavati – imenuje strokovne komisije, tu se obravnavajo ukrepi za inšpekcijo) (DB54)

-        Strok. svet – praktično ne funkcionira, ker nimajo statuta (SC25)

 

4.8.1.5         Mobilni strokovni tim

-        Nova org. struktura – mobilni strok. tim – kadra trenutno za to nimajo (DB113)

-        Nova org. struktura – mobilni strok. tim – trenutno ne deluje (DB114)

 

4.9         Povezano z javnostjo, mediji, zunanjo podobo

-         Takrat – bil nov sedež CSD še inkognito (v odnosu do javnosti) (DG64)

-         CSD so bili sedaj vedno na tnalu javnosti (DF126)

-         V bizarnih, tragičnih situacijah – nekateri v javnosti omenijo kaj da CSD ni naredil (DF127)

-         Kakorkoli CSD odloči nekaterim v javnosti to ni v redu (npr. odvzem otroka) (DF130)

-         Problem je, ker v javnosti ne izpostavijo sodišče, ampak CSD – to je krivično (DF133)

-         Ko kakšen uporabnik kaj naredi (ko ga prehitro odpustijo iz psihiatrije), nekateri v javnosti potem rečejo kje je CSD, kaj bi CSD potreboval narediti ipd. (DF137)

-         CSD – naj bi bili vedno v javnosti grešni kozel (DF143)

-         Premalo se naredi glede boljšega pretoka informacij iz CSD do javnosti (DF148)

-         CSD imajo slabo javno podobo v Slo. (SF469)

-         Mediji te raztrgajo, ko je kakšen primer na CSD, ko je kaj narobe (oz. ko ocenijo tako; si izpostavljen, javno linčan) (SF471)

-         CSD – so tudi sami malo odgovorni za to kako jih uporab. doživljajo – ker ne poskrbijo za pozitivno promocijo (tudi v medijih, ne znajo razglašati tega kaj dobro naredijo na CSD) (DC354)

-         CSD – o tem, da so njihove strok. delavke na terenu, se ne ve (DC358)

-         CSD – nekega dela ne morejo povedati, da so ga naredili (DC360)

-         CSD – v medije pride le takrat, ko novinarji smatrajo, da naj bi oni nekaj narobe naredili ali naj nečesa ne bi naredili in je negativen pogled na CSD (DC362)

-         CSD – v medijih je pogled, da so to tisti, ki odvzemajo otroke (DC363)

-         CSD – v medijih ni prave slike o njih (DC364)

-         CSD – so tudi sami odgovorni, da ni prave slike o njih v medijih (DC365)

-         CSD – projektov, ki jih imajo, peljejo, dela, ki je kvalitetno opravljeno, ne znajo tako promovirati, kot bi ga morali (DC366)

-         Na CSD – PR-ovstva nimajo zagotovljenega (DC368)

-         Odkar je dir. jim je bilo ponujeno samo 1 x usposabljanje v smeri kriznega komuniciranja (DC369)

-         Kriznega komuniciranja so se dir. najbolj bali – ko pride do tega primera kako skomunicirati to z mediji, da se še bolj ne razširi kot nekaj negativnega (DC370)

-         Drugih znanj za komuniciranje z mediji niso imeli/nimajo (DC371)

-         Novinarji – iz CSD jim ne znajo dati vsebin (DC376)

-         Premalo je zbiranj novinarjev, informiranj in predstavljanj o CSD novinarjem (DC389)

-         Njihovih storitev ne morejo obelodaniti v medijih – ko uporab. pridejo nazaj do njih, povejo koliko dobrega je bilo narejenega, da so dobili dobro pomoč, da so rezultati njihovega dolgotrajnega dela (DC393)

-         Uporab. se bojijo prepoznavnosti v medijih (DC394)

-         Niso še tako daleč, da bi na CSD delali videje in jih objavljali na internetu – za promocije njihovega dela (DC396)

-         Nedavno je dobila vprašanja glede razvoja internetne strani – če imajo že kakšne filmčke posnete, da se promovirajo (DC397)

-         Nimajo še posnetih filmčkov za promoviranje CSD (DC398)

-         Niti pomislili še niso na to, da bi snemali filmčke za promoviranje CSD (DC399)

-         Ne ve, če se je nadaljevalo, da so imeli izvajalca, ki je snemal zadeve glede delovanj CSD (DC402)

-         Ne ve, če se je nadaljevalo, da so imeli izvajalca, ki je snemal zadeve glede delovanj CSD – vsaj ne v smeri, da bi predstavljali tudi delo CSD (DC403)

-         Na vsakem od 16 CSD – nimajo zaposlene osebe, ki bi skrbela za promocijo, dobro javno podobo CSD (DC404)

-         Če se CSD dobro ne promovira – imajo lahko uporab. predstavo o CSD, da je to soc. služba, ki se jo je za bati (ki jim lahko vzame otroke, jih kontrolira, nadzira) (DC407)

-         Če se CSD dobro ne promovira – ni perspektive pri uporab. kaj vse lahko tudi dobijo, dobro dela in jim v času izziva, stiske lahko nudi (DC408)

-         Proces reorg. – sedaj imajo še na vsakih vratih nekdanji logotip (rabijo dati dol) (DC479)

-         Ta centralna enota in enota CSD – so v veliki stavbi – ki ima zelo veliko različnih napisov (DC485)

-         Včasih jo slovenske nadaljevanke, filmi ujezijo, ker socialno delo čudno predstavljajo (SB621)

-         Včasih jo slovenske nadaljevanke, filmi ujezijo, ker socialno delo nepravilno predstavljajo (ni prav, da so v enem filmu govorili, da je policistka dala otroka v zavod) (SB623)

-         Včasih jo slovenske nadaljevanke, filmi ujezijo, ker socialno delo nepravilno predstavljajo – se jim ne ljubi s tem ukvarjati, je to tam le za zraven (SB624)

-         Ni res, da na CSD ti nič ne dajo (SB625)

-         Včasih res ne ve kakšne predstave vse imajo ljudje o CSD (SB956)

-         Z reorg. – tudi medijsko je znano, da je na tem CSD zelo veliko zamud z otroškimi dod. (SE37)

-         Po reorg. – pritisk za reševanje vlog je iz strani medijev (SE256)

-         Po reorg. – pritisk za reševanje vlog je iz strani uporab. (SE257)

-         Če on v javnosti, v pisnem mediju napiše kakšne razmere so na CSD – mu grozijo, da ne sme o delovnem procesu govoriti (SC286)

-         CSD – v javnosti naj bi bil vedno kriv (DE216)

-         Primer v medijih – da CSD ni nič naredil (DE218)

-         V medijih – da sociala je nesposobna, da so tam, da kavo pijejo (DE219)

-         V medijih – CSD naj bi mogel vse prepoznati in ukrepati (DE220)

-         Fama naj bi bila, da so vse delavke na CSD ločene (to naj bi sicer bilo res, da imajo zelo velik delež razvezanih sodelavk) (DE293)

-         Nimajo še novih tabel za CSD (DČ122)

-         Če zadeve niso strokovno v redu narejene – se lahko znajdejo v medijih (DČ258)

-         Reorg. – ni fino, da ljudje vejo, kaj se dogaja (SA7)

-         V medijih je bilo dosti predstavljeno kakšni so izzivi na službi ZUPJS (SA45)

-         Njej nobeden ne more prepovedati, da ona ne da izjave za javnost – a to ne pomeni, da ne bo kakšne sankcije dobila v službi (SA285)

-         Nekateri, ki nimajo izkušenj s CSD (večina javnosti, ljudje s komentarji) imajo tudi slabo mnenje o CSD (SA304)

-         ZUPJS – nekateri naj bi govorili, da naj bi bili vsi uporab. tu sami lenuhi in da naj gredo delati – kar ni čisto tako (SD158a)

-         V medijih predstavniki ministrstva in drugih inštitucij povedo pol resnice, ne povejo tako, kakor je v resnici, ne povedo celo stvar (SD229)

-         Izziv je predstavljati socialno delo – če ni poenoteno (SG223)

-          

4.10       Finance

-         Občine – če slučajno ni denarja – začnejo najprej varčevati pri programih (DG145)

-         Vodje, odgovorni za CSD zaposlenim odgovarjajo, da ni denarja za ureditev zadev na CSD (SČ145)

-         Veliko denarja je šlo za takšno obliko reorg. (SČ148)

-         Reorg. – niso vložili v kadre (kamor bi res bilo treba) (SČ149)

-         Sprašujejo se, kako da ni denarja za delavce na CSD (SČ151)

-         Kakšni najstniki, takšni, ki niso več prijazni, z vsemi piercingi in grdo gledajo – težje dobijo kakšen denar iz donacij od ljudi, potem niso tako simpatični ljudem (to naj bi bilo realno kako ljudje donirajo) (SB890)

-         Z reorg. – ni jasno kdo bo kandidiral za vire – vsi programi vseh enot sedaj na tem regijskem CSD (SC58)

-         Strah jih je, da bi njihov program sedaj z reorg. izpadel pri financiranju (ker naj bi kandidirali vsi programi na tej regiji sedaj) (SC59)

-         Nobeden ne zna doseči na MF, da dajo denar (SA201)

-         Tekom časa se je začelo omejevati proračune (lokalne, ministrstva) (SA483)

-         Želeli so z minimalnimi stroški izpeljati reorg. – a to ne gre (DD207)

-         Finančni učinki reorg. – še niso jasni, ker se CSD še selijo na nove lokacije (računalniki, oprema, selitve, prevozi, novi prostori) (DD214)

-         Zunanje izvajalce za mnenja za sodišča – so jih zelo veliko plačali (DA228)

-         Zatakne se pri financah – za izboljšanje večje kvalitete strok. del. na CSD (za takšne večje možnosti) (SG102)

-          

4.10.1      Izobraževanja

-        Manj denarja za izobraževanja (180 € na delavca na leto) (SČ112)

-        Eno izobraževanje stane okrog 120 – 150 € (SČ115)

-        Res je sramotno 180 € na strok. del. na leto za izobraževanje (SČ165)

-        Izobraževanja – verjetno so omejena sredstva za njih (SF390)

-        Reorg. – jim ne prinaša nič dosti več sredstev, da bi napotovali zaposlene na izobraževanja (DC171)

-        Ugotavljajo, da nimajo toliko sredstev za izobraževanja, usposabljanja, kot bi si želeli (DC173)

-        Izobraževanja – so kar draga (SB349)

-        Ni denarja za izobraževanja, ki jih rabijo (DE326)

-        Država je pooblastila SZS in SCSD, da delajo izobraževanje za zaposlene, a CSD jim rabijo to plačati (SA417)

-        5000 € da CSD enota SZS in SCSD, da oni poskrbijo za osnovna izobraževanja (SA418)

-        SZS, SCSD – nekateri imajo zaslužek od teh predavanj, izobraževanj (čeprav je to npr. njena sodelavka in je njej CSD ta izobraževanja v preteklosti plačal – kar ona izobražuje naprej) (SA420)

-        Država, ki bi zaposlene morala izobraževati, je to nalogo dalo SZS in jim da denar, so financirani iz strani MDDSZ – to jo zelo moti, ker morajo oni (strok. del. iz CSD) potem še plačati ta izobraževanja (SA423)

-        SZS – ima tudi zaslužek od izobraževanj (SA425)

-        DZ – knjiga stane 250 € (s komentarjem, notri so sodne prakse) (SA427)

-        MDDSZ – ne zagotovijo denarja za izobraževanja (SA436)

-        Izobraževanja – to je tudi posel (SA437)

 

4.10.2      Druge

-         Ji je grozno poslušati radijske oddaje od Denisa Avdića za novo leto, ko zbirajo denar – hude zgodbe, ki jih pripoveduje, s tisto specifično glasbo v ozadju (je menjala program, ker ni mogla več) (SB891)

-         Oddaje od Avdiča, ko zbirajo denar za ljudi (hude zgodbe) – grozno ji je bilo, ko oni pokličejo ljudi, ki so se prijavili, da nekaj rabijo, jih sprašujejo, se z njimi pogovarjajo in govorijo o tem kako jim je hudo (SB893)

-         Oddaje od Avdiča, ko zbirajo denar za ljudi (hude zgodbe) – grozno ji je, ker v nekatere ljudi so tudi vrtali (moral si se ''sleči'' in se pokazati kako si bogi) (SB895)

-        Oddaje od Avdiča, ko zbirajo denar za ljudi (hude zgodbe) – to ji ni strokovno, etično, krepitev moči (je ta del, ko zelo ponižaš) (SB897)

 

4.10.3      Prostori

-         Sedaj plačujejo tudi 5000 €/mesec za najemnino za nove prostore (SČ150)

-        Reorg. – selili so se na nove lokacije (ker so se službe drugače org.) in to je takoj podražilo reorg. (DD210b)

 

4.10.4      Plača

-        Z reorg. – sedaj ni tako, da bi se vedelo, kdaj, kateri dan je plača (se spreminja) (SČ183)

 

4.10.5      Supervizija

-        Ne bi se smelo zgoditi, da bi se ona spraševala ali ima denar za supervizijo (DČ279)

 

4.11       Učinki reorganizacije

-        Prednosti reorganizacije še ne vidijo (niti ene) (SČ55)

-        Reorg. – sedaj je tako, kot da so v kravati in bosi (SČ155)

-        Niti ene prednosti nista našteli in našli (SČ184)

-        Z reorg. – v tem trenutku prednosti še ne zaznavajo (DC86)

-        Z reorg. – imajo bolj občutek, da jim ne teče še (DC92)

-        Z reorg. – imajo bolj občutek, da imajo zelo veliko dela (DC93)

-        Z reorg. – prednosti še ne vidijo (DC94)

-        Sedaj težko izlušči katere so pomanjkljivosti (DC96)

-        Reorg. – na nekaterih zadevah jim padejo zadeve in potem niso zaposleni več tako optimistični (DC255)

-        Z reorg. – se ji zdi, da je še več komplikacij (SE218)

-        Po reorg. – sedaj ima že nekaj časa občutek, da je področje ZUPJS glavna stvar (kaj se dogaja z vlogami – ali so rešene ali ne, koliko jih je še, zakaj niso, kdaj bodo in medijska pozornost na to) (SE254)

-        Po reorg. – zaenkrat še ne čuti tega, da bi bilo na CSD manj ljudi, klicev povezanih z otr. dod. in pravic ZUPJS (letnih) (SE278)

-        Po reorg. – sedaj je na CSD nemir, kaos (SE288)

-        Z reorg. – je nastalo kar nekaj zmede (SE583)

-        Sedaj z reorg. – ni zadev, kot so bile zamišljene pred reorg. (in tako predstavljene, da naj bi bile) (SE597)

-        Z reorg. – ratal je kaos in vsaka enota to hendla na nek svoj način (SE639)

-        Na CSD naj bi bile izredne razmere – naredili naj bi prisilno upravo (SC12)

-        Trenutno so na CSD izredne razmere (SC26)

-        Ni regulacije samovolje oblasti (SC29)

-        Z reorg. – oblastnike so spustili na teren, kjer se jih ne more veliko omejevati (SC30)

-        Z reorg. – meni, da so šli iz slabega na slabše (SC64)

-        Z reorg. – naj bi bil državni udar narejen (oni naj bi sedaj lahko delali kar želijo, da imajo neomejeno oblast) (SC111)

-        Z reorg. – naj bi funkcionirali po vojaško (SC118)

-        Sedaj je napol brezpravni sistem – izredne razmere na CSD (ko lahko delajo mimo varovalk) (SC278)

-        Na CSD je sedaj brezpraven sistem in nikomur ni nič (kršijo lahko in nikomur ni nič – se nič ne zgodi) (SC285)

-        Misli, da reorg. ne bo odgovor na vse njihove potrebe (DČ131)

-        Ona ne ve kako bi za stroko soc. dela lahko več dosegli (SA296)

-        Sedaj se spopadajo s težavami reorg. (SD6)

-        Totalna degradacija socialnega dela (SD15)

-        Nič se ne bo spremenilo, še slabše bo (SD142)

-        Preobremenitve in to, da ne zmorejo podelati vseh vlog – se bo ponovilo, ko je naval vlog največji (SD143)

-        Prednosti – ona jih ne vidi, žal (SD154)

-        Ona ocenjuje, da ta reorg. na takšen način ne bo v redu (SD221)

-        Brez pomoči in sodelovanja ministrstva in dod. kadra – ne bodo mogli dosegati rezultatov in ciljev za boljšo uporabo teor. konceptov soc. dela v okviru te org. strukture (DA137)

-        Strok. del. so že v naprej vedeli, da se ta reorg. ne bo končala tako, da bi bilo vse v redu in krasno (SG8)

-        Ni ji v redu, ker dejansko ni nekih posebnih, pravih učinkov reorg. (kljub vsemu temu poteku reorg.) (SG30)

-        Kolegice na DSP – so ji povedale, da ta reorg. jim ni nič olajšala števila vlog (in da so birokrati in da ne morejo delati socialnega dela v tej količini vlog – to bi sicer želele, a pri tej količini je zelo težko) (SG31)

 

4.12       Informativni izračun

-         Po reorganizaciji so dobili informacijo, da informativnega izračuna s 1. 1. 2019 ne bo (DG4)

-         Težave pri uvajanju informativnega izračuna in zamik do leta 2022 (DG5)

-         Informatizacija izračunov vedno vzame veliko časa (DG6)

-         Ni se realiziral (DG68, SČ120)

-         Če se gre v reorg. – naj bi bil inf. izračun pripravljen (da deluje, da je preverjeno) (SČ123)

-         Ni v redu, da so obljubljali inf. izračun, da ni bilo to testirano in da ga sedaj ni (SČ124)

-         Sprašujejo se, kako, da na davčni inf. izračun dela, na CSD pa ne (SČ125)

-         Avtomatični izpis odločb za letne pravice (DC14)

-         Reorg. in prenos kadrov so peljali na predpostavki, da se bo avtomatični izpis odločb zgodil (da bodo imeli 1. 1. 2019 množični avtomatični izpis – kar se ni, se še ne bo zgodilo) (DC15)

-         V. d. dir. – so šli pred zaposlene z obljubo, da bo naslednje leto avtomatični izpis izračuna za letne pravice, da bodo tega popolnoma razbremenjeni (DC215)

-         Takoj po reorg. so izvedeli, da naslednje leto avtomatičnega izpisa izračuna za letne pravice ne bo (in da ne bodo tega popolnoma razbremenjeni, kot so v. d. dir. zaposlenim obljubili) (DC216)

-         Z reorg. – avtomatičnega izpisa za ZUPJS ne bo, ker je preveliko tveganje, da bi prišlo do napak (DC217)

-         Sedaj so 2 leti govorili, da bo avtomatični izpis za ZUPJS (DC218)

-         Z reorg. – takoj po reorg. so morali zaposlene soočiti, da ne bo avtomatičnega izpisa (DC222)

-         Ker so toliko časa obljubljali, da bo avtomatični izračun in ga sedaj ni (DC277)

-         Sedaj, ko so reorg. izpeljali na terenu (ko so toliko ljudi premaknili v službo ZUPJS na centralni enoti) so ugotovili, da avtomatični izračun ni mogoč (DC278)

-         Že prej bi morali ugotoviti, da avtomatični izračun ni mogoč (to je bilo prepozno) (DC279)

-         Ne želijo si, da če bi šli 1. 1. 2019 v množični izpis in bi se pri tem pojavile napake in bi ljudje potem vlagali pritožbe – bi bil domino efekt, bi oni se zasuli z delom (z reševanjem teh pritožb) (DC281)

-         Če so ugotovili, da je takšno tveganje, da prihajajo ven odločbe z napakami – je boljše, da so se odločili, da tega ne bo in da grejo po korakih (DC282)

-         Avtomatični izpis odločb – že deluje, a so ugotovili, da se pojavljajo napake (DC283)

-         Avtomatični izpis odločb – med testiranji so ugotovili, da je precej napak pri odločbah, ko jih primerjajo – te, ki jih izpišejo iz sistema, z odločbo, ki jo naredi strok. delavka (DC286)

-         Avtomatični izpis odločb – je preveliko tveganje, da bi šli v avtomatični izpis (DC287)

-         Avtomatični izpis odločb – ni bil še izpeljan (DC288)

-         Avtomatični izpis odločb – je bil samo v testni fazi (DC289)

-         Avtomatični izpis odločb – ne testira, ne oblikuje izvajalec, ki je sicer za računalniško podporo vsem CSD v Sloveniji (DC297)

-         Inform. izračun so obljubljali in so ga prekinili (SC238)

-         Inf. izračun se odmika (zaradi nevarnosti zrušitve inf. sistema) (DE2)

-         Če bi bil inf. izračun uveljavljen – bi lahko bolj koncepte soc. dela uveljavljali (DE300)

-         Inf. izračun – ne bo ga (DA300)

-         Na OD vpliva toliko različnih dejavnikov, da ne morejo inf. sist. narediti tako, da bi sam naredil avtomatsko odločbo (DA301)

-          

4.13       Odprta vprašanja, nedorečene zadeve

-        Sprašujejo se – od kje nenadoma denar za dvig njihovih plač (SČ106)

-        Veliko zadev – je nedorečenih še pri reorg. (SČ122)

-        Odprta vprašanja – vsi akti še niso sprejeti (statut) (DB49)

-        Dosti vprašanj je tudi za njih še odprtih (in odgovorov še nimajo; se kakšne dileme še niso pojavile – se sproti) (DB152)

-        Slabost reorg. – za dosti zadev še ne vedo kako bodo funkcionirale (DB167)

-        V tem trenutku – vprašanja o smislu reorg. (DF102)

-        Veliko zadev je nedorečenih (SB355)

-        Po reorg. – ne ve kdaj se bo pomiril kaos na CSD in kakšna so predvidevanja za to (SE289)

-        Sprašuje se koga naj se kliče po odgovornosti za razmere na CSD (SC288)

-        Vprašanje – ali lahko dir. pooblasti nekoga za obravnavo (npr. sodišče) (DE69)

-        V okviru upravnih postopkov pri odločanju o soc. pravicah je vprašljivo kakšnega strok. del. rabiš – ki ima strok. izpit iz soc. varstva (soc. del. npr.) ali bodo to katerikoli profili z ZUP (in bodo odločali) (SA97)

-        Z reorg. – so nejasnosti (preselile so se na nivo strok. del. – pomočnik dir. in še v. d. dir.) (SA147)

-        Ona se sprašuje kje je njena meja glede njenega dela (SD106)

-        Sprašuje se kdo je ona, da bi komurkoli govorila kaj naj dela in kaj ne, ker je to njihova pot (in sami so se odločili za to) (SD107)

-        Vprašanje – ali so mladostniki tako problematični, ali je treba mlade motivirati in pritegniti s sistemom izobraževanja na način, da bo zanimiv, da postanejo uspešni (DA156)

 

4.13.1      ZUPJS

-        Odprto vprašanje – ali bi bilo smiselno, da bi se vse denarne zadeve preselile na neko posebno službo (tudi porodniške idr.) (DF24)

-        Odprto vprašanje – kako bi potekalo/bilo – deliti DSP na del, ko dobiš denar in na delo, ko strok. sodeluješ z upor. (da začne aktivno reševati svojo soc. situacijo (npr. brezposelnosti)) (DF26)

-        Vprašanje, kako bi potekalo/bilo, da bi se DSP delila na del, ko upor. dobi denar in na delo, ko strok. sodeluješ z upor., ni bilo do konca razdelano (DF27)

-        Ni bilo do konca razdelano zakaj so se ZUPJS pravice ločile na tak način (kot so se) in kako bi se še lahko (DF28)

-        Odprto vprašanje – ali so ZUPJS pravice sploh stvar CSD (DF31)

-        Odprto vprašanje – ali je ZUPJS stvar sociale (DF38)

-        Odprto vprašanje – ali je bila sploh smiselna delitev ZUPJS (DF42)

-        Na možnost, da bi se lahko dobro delalo soc. delo, vpliva odgovor na vprašanje ali je odločanje o finančnih pravicah stvar CSD (DF152)

-        Kako bo šlo naprej glede področja ZUPJS – ne vejo in jim ni še čisto jasno (DA306)

 

4.13.2      Poenotenje

-        Vprašanje je kako bodo uspešni pri uvajanju nekih enotnih praks (SE49)

-        Vprašanje je kako bodo uspešni pri uvajanju nekih enotnih praks – zaradi velikosti CSD (SE50)

-        Vprašanje je kako bodo uspešni pri uvajanju nekih enotnih praks – način kako odvzameš otroka – do tega lahko prideš na veliko načinov (SE51)

-        Vprašanje je kako bodo uspešni pri uvajanju nekih enotnih praks – na veliko načinov se lahko vstopi v družino (nekateri preko PSP, nekateri drugače) (SE52)

 

4.14       Sistem, delovanje CSD

-        Ta sistem CSD in vse tako, kakor je narejeno – včasih ona ne ve, kaj bi oni radi od nje (SB320)

-        On išče rešitve glede delovanj CSD, a jih ne najde in ga to skrbi (SC130)

-        Nobeden ne odgovarja za zamude vlog (SC141)

-        Upa, da bo nekdo odgovarjal za zamude vlog (SC143)

-        Sistem na CSD je pred kolapsom (lahko se tudi sesuje) (SC201)

-        Na CSD – naj bi vodili Stalinizem (način delovanja) (SC206)

-        Stroka je žrtev načina delovanja CSD (SC207)

-        Veliko težav je na CSD (SC240)

-        Delovanje CSD – človeški odnos naj bi se odstranil iz CSD v nadaljevanju (SC243)

-        CSD – lahko se zlomi sistem (SC271)

-        Sistem je preobsežen (DE52)

-        Pomanjkljivosti reorg. – sklep o ustanovitvi CSD določa, da je CSD univerzalni pravni naslednik obstoječih, spojenih CSD – v praksi je problem (DE59)

-        Pomanjkljivost – s 1. 10. so dobili novo davčno, matično št. – v praksi je tako kompleksno, kot da bi ustanavljali neko institucijo na novo (DE60)

-        Izzive so imeli glede birokracije – povezano s soc. aktivatorkami in prostori (DE91)

-        CSD – pooblastil nekaterih nimajo za ukrepanje (DE221)

-        V sociali smo preveč skromni (DE328)

-        Nikoli ne bo, da bodo CSD poenoteno delali (zasvojenost, Romska skupnost – to so specifike okolja, specifike načina življenja, obmejna področja, priseljenci, št. starejših, brezposelnost) (DČ45)

-        Njena nadrejena – ji je rekla, da lahko gre na radio in pove kakšna slaba situacija je, a da naj pove v imenu DSDDS (SA287)

-        CSD – so zastareli (SA298)

-        Izboljševanje delovanj CSD – včasih to tako izgleda, kot zaletavanje v zid (trudijo se večkrat) (DD186)

-        Ona osebno meni, da bi bilo bolje, da bi se delovanje CSD zrušilo (zaradi situacije) (SD222)

-        Zaposleni prikrivajo, sanirajo situacije, da se ne vidijo napake tega sistema (že ves čas, najmanj od leta 2012, sedaj je to postalo samo še bolj vidno) (SD224)

-        Ona ima občutek, da tako naprej ne bo šlo (SD225)

-        Ne pozna podrobno kako delujejo CSD v drugih državah (SG207)

 

4.15       Sodelovanje, odnosi, povezave z drugimi organizacijami

-        SZS, SCSD – ne poskrbijo za delovanje od spodaj, ampak skrbijo za delovanje od zgoraj (ker so tako financirani) (SA196)

-        Dobri programi, storitve – se selijo ven iz CSD (SA215)

-        Na usposabljanju za zakonite zastopnike za mladostnike – je bilo premalo selekcije (ona je bila na usposabljanju skupaj z uporab. za katero je delala DSP) (SA349)

-        CSD – problem je, da bi psihoterapija spadala pod to, ker naj bi bilo to pod MZ – to ni v redu, ker ni tega medresorskega sodelovanja dovolj (SA406)

-        Vsaka institucija skrbi bolj le zase (FSD, SCSD, SZS, MDDSZ, praksa) (SA506)

-        Problem je, ker ni prenosa znanj med institucijami soc. varstva (SA507)

-        Ministrstvo in druge inštitucije obtožujejo CSD, da so zaostanki (sporočajo sporočila, da naj bi bili tam leni in da naj ne bi naredili zadev) (SD231)

-        Ne ve kje se zatakne, da dejansko ni uresničljivo v praksi to kar se pogovarjajo na svetih, strokovnih svetih, ki že potekajo (na MDDSZ, SCSD) (SG101)

-        SCSD, SZS – niso ravno tisti, ki bi odigrali vlogo glede poenotenja soc., strok. dela (SG164)

 

4.15.1      Fakulteta za socialno delo

-        Manjkajo povezave prenosa znanja med FSD in prakso (SA505)

-        FSD – naj bi bila mačehovska do zaposlenih na CSD (da ne smejo v en koš vse zaposlene na CSD metati, da naj bi grdo z ljudmi; nobeden jih ne povabi iz prakse, da bi kaj povedali študentom) (SD275)

-        FSD – nikoli naj ne bi nobeden prišel vprašati zaposlene na CSD glede reorg. (SD276)

-        FSD – naj se ne bi zavzeli za zaposlene na CSD (in tudi tukaj vidi ta manko zakaj soc. del. niso cenjeni, ker naj se FSD ne bi potrudila, da bi bila bolj odmevna – naj bi bili akademsko zaprti) (SD277)

-        Akademski diskurz na FSD je lahko čisto drug od konkretnih izzivov s katerimi se soočajo zaposleni na CSD (ona se tudi strinja z deinstitucionalizacijo, a konkretno pri delu to izgleda malo drugače) (SD281b)

 

4.15.2      Sodstvo

-        Sodstvo – CSD ni najboljši odnos, kot podložniki in podaniki (SA433)

-        Sodniki ne vedo kaj je strokovno delo soc., strok. del. na CSD (SG189)

-        Sodniki – oni imajo svoj pogled na socialno delo (SG190)

 

4.15.3      Nevladne organizacije

-        Zveza prijateljev mladine – ljudje pridejo tja, ker jim na CSD niso pomagali (SA404)

 

4.15.4      SCSD

4.15.4.1      Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo

-        Storitve – nekatere v katalogu niso tako dobro socialno delovno opisane (SG204)

 

4.16       Prostori

-        Odprta vprašanja – ker še niso preseljeni na isto lokacijo – koordinacija na več lokacijah je za njih izziv, težava (DB47)

-        Z reorg. – za dir., glavno pisarno in računovodje čakajo še nove prostore (DC45)

-        Z reorg. – prostorski pogoji – ne, da jim to otežuje reorg., a ponovno se bojo morali seliti, vzpostavljati računalnike idr. (DC46)

-        Z reorg. – novi prostori za regijski CSD – DUTB je lastnik prostorov, ki jim jih morajo še urediti, opremiti (DC49)

-        Z reorg. – novi prostori za regijski CSD – pri DUTB (lastniku teh prostorov) postopki trajajo dlje časa (je treba imeti razpis za izvajalce, projektanta in se čaka, traja) (DC50)

-        Z reorg. – novi prostori za regijski CSD – skrbi jo, ker se fizično še ne urejajo prostori (DC54)

-        Na tem CSD – združujejo po 4 zaposlene v pisarne (SC115)

-        V računovodstvu – se motijo, ko nekdo pride v pisarno in zmoti še 3 druge (SC116)

-        Če ljudje več delajo skupaj – se lahko več motijo (so tudi simpatije, antipatije – ko jih je več v isti pisarni) (SC211)

-        Soc. koordinatorke – za njih iščejo prostore (niso najbolj uspešni pri iskanju prostorov) (DE89)

-        CSD so ob vpeljavi reorg. večinoma iskali nove lokacije – to se je izkazalo za zelo naporno zadevo (ker v tako kratkem času ni bilo možno tega izpeljati) (DD61)

-        Redki CSD so se preselili na novo lokacijo (DD62)

-        Za novo lokacijo CSD je treba dobiti dovoljenje za vzpostavitev inf. sistema HKOM – in to traja 3 mesece odkar daš vlogo (DD65)

-        Zaposleni na tem CSD so kar natrpani v pisarnah (DD68)

-        Če imaš uporab. v pisarni, je neprijetno, če je v isti pisarni več zaposlenih notri (pred več zaposlenimi so izpostavljeni za to kar potrebujejo) (DD70)

-        Prehod v nove prostore bo še en izziv (tudi v glavi narediti ta preskok, ker ne bodo več toliko v stiku s stroko., uporab.) (DA290)

 

4.17       Vsebinska reorganizacija

-        Z vsebinsko reorg. se še niso veliko ukvarjali (na večini področjih ni bilo veliko narejeno) (DB24)

-        Vsebinska reorg. – premalo je kadra (DB135)

-        Vsebinska reorg. – področje starejših – je pereče področje (DB142)

-        Vsebinska reorg. – dolgotrajna oskrba – je res izziv, problem (ne samo CSD, tudi širše, ne samo sociale, tudi zdravstva) (DB144)

-        Nimajo še vsebinskih sprememb, ki si jih želijo pri strok. delu (poudarjeno tudi iz strani zaposlenih) (DC21)

-        Z vsebino na CSD imajo sedaj kar dosti izzivov, težav (SB354)

-        Vsebinska reorg. – ne ve kaj vse se predvideva pod njo (SE101)

-        Vsebinska reorg. – na enotah CSD manjka časa, da bi lahko res delali soc. varstvene storitve (pomoč družini na domu, osebne pomoči, PSP) (SE105)

-        Vsebinska reorg. – na enotah CSD manjka občutek, da se lahko osebi, ki sedi pred tabo, posvetiš (in ne, da ti zraven trkajo že trije novi ljudje, ki te ravno tako rabijo (SE106)

-        Po reorg. – vsebinsko sedaj ne vidi prednosti (dokler se ne pomiri ta kaos) (SE287)

-        Še vedno misli, da bi morala biti prej vsebina kot organizacija pri reorg. (a sedaj so tukaj in tega naj ne bi spremenili – naj ne bi šli nazaj na 62 CSD) (SE644)

-        Predlogi za vsebinsko reorg. – do tega sploh še niso prišli (DD274a)

-        Sedaj se ne pogovarjajo o vsebinski reorg. – čeprav so jim to obljubljali (SG39)

-        Ta reorg. ni rešila teh vsebinskih vprašanj (SG84)

 

4.18       Predlogi

-         Predlogi za reorganizacijo – prepozni (za njih ni več čas) (DG107)

-         Drugi dir. so bili v preteklosti in so tudi sedaj bolj tiho glede tega kakšno je stanje na CSD in kaj potrebujemo (SČ222)

-         Vse konkretne ideje, ki so bile že sedaj z reorganizacijo – niso bile izvedljive v praksi (samo na papirju) (SF209)

-         Če ni dovolj zaposlenih, se dobrih predlogov ne da izvesti (SF213)

-         Pove, da ne zna konkretizirati kaj točno je treba glede delovanj CSD (SE275)

-         Ni predvideno kje bi strok. del. predlagali predloge za reorg. CSD (SC62)

-         Izziv je prehajanje predlogov za izboljšanje CSD navzgor (od strok. del. do MDDSZ) (SA274)

-         Ni dogovora in aktivnosti za izboljšanje delovanj CSD (SA275)

-         Posluh za predloge za izboljševanja CSD je omejen (DD273)

-         Ni bilo upoštevano kaj so strok. povedali kaj je problem, izziv (SD5)

-         Ne zmore pisati in deliti zadev glede delovanja, izboljševanja CSD, ker je preutrujena in nima časa (SD241b)

-         Ona trenutno nima te možnosti predlagati zadev za izboljšanje delovanj CSD (SD248)

-         Izgubila je voljo dajati predloge za izboljšanje delovanj CSD (SD249)

-          

4.19       Slogan reorganizacije – Na teren, bližje k ljudem

-        Presenečeni sta bili nad sloganom (SČ18)

-        Slogan se ni udejanjil (SČ19)

-        Moto – jim s to reorganizacijo ni omogočen (SČ23)

-        Po reorg. – sedaj ni več slišati gesla reorg. (Na teren, bližje k ljudem) (DC385)

-        Reorg. – po reorg. se je ugotovilo, da ta reorg. ne prinaša gesla reorg. (Na teren, bližje k ljudem) (DC386)

-        Ne ve kako so si MDDSZ zamislili na teren, k ljudem (ne ve od kje njim ideja, da naj bi oni kar hodili na teren) (SA88)

-        Na teren, bližje k ljudem – ona misli, da do tega bo prišlo, a ne še sedaj, ampak, ko bodo razbremenjeni papirologije (DD142)

-        V medijih so govorili soc. delo bližje ljudem – izziv je kako bodo to naredili (SD28b)

-        Reorg. – slogan se izkazuje res kot le slogan (SG4)

-        Slogana reorg. do sedaj ni prinesla – ni videti, opaziti, da bi bili strok. del. kaj več bližje ljudem ali več na terenu (SG5)

 

4.20       Oblika reorganizacije

-        Gospa Darja iz SCSD – ona tudi ni bila za takšno obliko reorg. (SČ147)

-        Ta reorg. – ne ve, če ni to preveč velepotezno zastavljeno (SE592)

-        Dir. so načrtovali reorg. bolj organizacijsko, kot iz strok. vidika (SG15)

 

4.20.1      Manj vsebinska reorganizacija

-        Ta reorg. je manj vsebinska (DB12)

-        Da ni vsebinska, ampak predvsem sprememba organizacijske strukture (DB14)

-        Da niso šli na vsebino CSD (SB353)

-        Ta reorg. – nima s koncepti soc. dela skoraj nič (SB635)

-        Ta reorg. nima skoraj nobene veze z vsebino dela (DD15)

 

4.20.2      Organizacijska reorganizacija

-        Ta reorg. je predvsem organizacijska (DB11)

-        Verjetno ni naključje, da se je zgodila samo organizacijska reorg. (SG211)

 

4.21       Pravni

-        Težava – sklep o ustanovitvi CSD – da je univerzalni pravni naslednik, nato pa, da se sklenejo nove pogodbe (če je naslednik, ne bi rabili nove pogodbe) (DE125)

-        Ni jasno ali je pravno formalno prav, da se je urejanje zaostankov vlog prerazporedilo po drugih CSD (SA49)

 

4.21.1      Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev

-        V pravilniku normativov in standardov – imajo 10 let stare zadeve napisane (isto svetovanje, urejanje, vodenje) (DE321)

-        Vloge – ena od napak je to, da MDDSZ deluje po starih podatkih za standarde in normative (niso točni; kar so oni že ves čas opozarjali) (SD54)

-        Standardi in normativi – niso pravilni (SD55)

-        Če delaš soc. delo tako, kot ga je treba, ne moreš delati po standardih in normativih (SD63)

-        Stand. in norm. so narejeni po št. populacije v enem okolju – to ni v redu (morali bi gledati koliko je vlog) (SD65a)

 

4.21.2      Statut

-        Statuta še nimajo sprejetega (ker še nimajo sveta zavoda) (DB51)

-        Na tem CSD po reorg. nimajo sprejetega statuta (SF457)

-        CSD – še nimajo statuta (SC27)

 

4.22       Sindikati

-         Veliko pogajanja s sindikati (DG14)

-         Šli sta ven iz sindikatov – ravno pred kratkim (čeprav sta bili članici in vključeni) (SČ199)

-         Šli sta ven iz sindikatov – ker je enako, če sta notri ali če nista (SČ200)

-         Sindikat – je napovedal stavko (enourno) (SC131)

-         Sindikat – ne ve, kdaj bodo zaščitili zaposlene na ZUPJS – da ne smejo povoziti veljavne regulative (rabili bi sprožiti proceduro, a ne naredijo nič, jih ne zaščitijo – te delavske interese) (SC137)

-         Ni opazil, da bi se sindikat zavzel za zaposlene na ZUPJS (SC138)

-         Sprašuje se kaj je rezultat delovanja sindikata (in da če imajo kaj za pokazati, da naj pokažejo) (SC146)

-         Njihov sindikat je mačehovski (SD174)

-         Sindikat – naj bi rekel, da naj kar plačajo zaposlenim nadure in da naj bi vse naredili v enem tednu (to naj bi bila neprimerna izjava za osebo, ki zastopa interese zaposlenih – to naj bi bil mobing) (SD177)

-         Sindikati so se tudi oglasili (DA82)

-          

4.23       Spremembe

-         Slabost reorg. – je sprememba, ki veliko različnih zadev prinese s seboj (DB164)

-         Slabost reorg. – trenutno je zelo razburkano obdobje, ko je veliko različnih sprememb (DB166)

-        Reorg. – so spremembe (za nekatere so izziv, se težko z njimi soočajo, že naravno naj bi bili nekateri uperjeni proti spremembam in bi želeli ohranjati obstoječe stanje, ki jim nudi območje udobja) (DF18)

-        Ljudje – naj bi bili najprej vedno bolj ali manj proti spremembi (SB116)

-        Ljudje – naj ne bi bili navdušeni nad spremembami (SB117)

-        Spremembe so vedno stres (SB118)

-        Ljudje – naj bi bili proti spremembam, ker so stres (SB119)

 

4.23.1      Stres

-        Sedaj je reorg. pripeljala, da so ljudje v stresu zaradi teh sprememb (ker so se jim zgodile) (DF19)

 

4.24       Nasilje

-        Z reorg. – nasilje uporab. nad zaposlenimi se je povečalo (SF108)

-        Z reorg. – niso nič dosegli glede izboljšanja razmer glede nasilja (tudi povečanega) uporab. nad zaposlenimi (SF109)

-        Z reorg. – sedaj so zelo v obdobju, ko je nasilje eskaliralo (ljudje so nasilni po telefonu, so grozili, bili nasilni tudi fizično, razbit inventar) (SF110)

-        Z reorg. – več nasilja uporab. nad zaposlenimi – nedavno je tudi ona morala klicati policijo (sicer ni bilo toliko povezano z reorganizacijo, bolj, ker je bil tak uporab.) (SF111)

-        Na CSD – vedno so uporab., ki so nasilni nad zaposlenimi (SF112)

-        Z reorg. – več nasilja uporab. nad zaposlenimi – predvsem zaradi reorg. (zaradi zamud, ne ker so oni bolj individualizirali pristop na ZUPJS) (SF130)

-        Z reorg. – več nasilja uporab. nad zaposlenimi – na ZUPJS na enoti – so bolj izpostavljeni, ker so ena na ena z njimi v pisarni (SF131)

 

4.25       Pričakovanja do CSD

-        Ni prav, da od CSD pričakujejo čudeže (ker nimajo čarobne palice) (DF139)

-        Neprostovoljni uporab. – marsikdo sugerira kaj naj bi CSD rabil narediti (DČ306)

-        Njim naj bi zmeraj očitali, da naj ne bi vedeli kaj se z ljudmi dogaja in da bi to morali vedeti (to naj bi bilo mnenje širše javnosti, medijev in tudi iz strani MDDSZ) (SA87)

-        Ljudje vse od zaposlenih na CSD pričakujejo, da oni vse tu vejo (kljub zelo obsežnemu, zelo raznolikemu delu) (SD58)

 

4.26       Tehnični del

-         Preveč ukvarjanja s tehnično reorganizacijo (DG8)

-         Z reorg. – so bile tehnične omejitve (SE17)

-         Z reorg. – tehnične ovire so bile (SE304)

-          

4.27       Količina izzivov

-         Precej izzivov, težav, zapletov (DG9)

-         Veliko je izzivov – kar zajeten koš vsega (DA297)

 

4.28       Stavka

-        Stavka – če so želeli stavkati, so se morali napisati (z imenom, priimkom, podpisom, kdo bo stavkal, na seznam – da so potem oni vedeli kdo bo stavkal in kdo ne in kako bodo delovna mesta in nadomeščanja prilagodili) (SČ163)

-        Stavka – je bila napovedana konec 2018 (SČ164)

 

4.29       Vizija CSD

-        Moraš ohranjati vizijo, da gredo na CSD proti boljšemu zato, da lahko izvajaš vso to delo (DC208)

 

4.30       Pisarniški material

-        Pomanjkljivosti – problem so bile štampiljke – so jih rabili poenotiti, ogromen strošek (DE148)

 

5          DP – DEJAVNIKI – PODPIRAJO

5.1         Podpora

-        Podpora iz strani MDDSZ in SCSD je bila (DČ149)

-        Olajšuje reorg. – podpora MDDSZ in SCSD (DČ181)

-        Projektna skupina na MDDSZ je ločena od skupine direktorjev na SCSD (DD90)

-        Podpora – se ji zdi, da je bila v redu (DD113)

 

5.1.1         MDDSZ

5.1.1.1         Sodelovanje z MDDSZ

-         Nekatere predloge je MDDSZ upoštevalo (so našli kompromise) (DG109)

-         MDDSZ – včasih slišijo CSD (DG167)

-         Reorg. – je bil projekt MDDSZ (ki so ga peljali skupaj) (DF81)

-         MDDSZ in v. d. dir. CSD so se med seboj zelo dobro povezali za sodelovanje glede reorg. (in tudi zato so zadeve uspešno potekale) (DF83)

-         Vsa vprašanja, ki jih je imel, so mu na MDDSZ odgovarjali ažurno (gospa Zgonc in Melita – njima gre velika zasluga, da je reorg. na tem CSD šla z lahkoto skozi) (DE97)

-         Dogovorili so se glede sprememb računovodske službe z MDDSZ – so prisluhnili in jim odobrili (so bili zadovoljni s tem – aprila, maja 2018 so jim to odobrili) (DE105)

-         Ta dir. je pisal na MDDSZ in se uredijo zadeve (DE114)

-         MDDSZ sliši, da bo strok. spremembe treba delati postopoma v sodelovanju s stroko, FSD (DČ78)

-         MDDSZ – imeli so mesečne direktorske kolegije z njimi (DČ144)

-         Počutila se je sodelavka z zaposlenimi na MDDSZ (uspela je narediti premik k boljšemu sodelovanju) (DA12)

-         Olajšuje reorg. – bolj intenziven odnos z MDDSZ (DA16)

-         Špela Isop iz MDDSZ – zelo v redu sodelavka v tej zgodbi (DA34)

-         Delovna skupina dir. CSD je bila ves čas povezana z MDDSZ, Špelo Isop, projektno skupino na MDDSZ (DA65b)

-          

5.1.1.1.1         Podpora MDDSZ

-        Dobili so podporo iz strani MDDSZ (DB27, DF80, DC66, DC72)

-        Dobili so podporo iz strani MDDSZ – v organizacijskem smislu (spisek nalog – kaj je potrebno narediti, v katerih rokih) (DB29)

-        MDDSZ jim je vršilo podporo pri reorg. (DC58)

-        Podpora MDDSZ – bili so zelo odzivni, ko so klicali za nekatera vprašanja, problematiko (DC74)

-        Podpora MDDSZ – Renato Brdar Tomažinčič res pohvali, ker je bila zelo odzivna na vse (DC75)

-        Podpora MDDSZ – dobrodošlo je, da je bila (DC83)

-        Iz strani MDDSZ so na tem CSD imeli veliko podporo (posebej izpostavi pripravljenost finančne službe – bila vedno pripravljena na sodelovanje z njimi, njihovimi težavami) (DE95)

-        MDDSZ – so jim pomagali z napotki – kako pripraviti računovodske zadeve (račune kako narediti zaključne, finančne načrte) (DE98)

-        Dobili so znanja iz MDDSZ – kako urediti zadeve glede prenehanja tržne dejavnosti na tem CSD (DE104)

-        MDDSZ – so se zelo potrudili, da so jim pomagali kadrovsko okrepiti zadeve (so uspeli) (DE115)

-        MDDSZ so imeli tudi svoje delovne skupine in so bili oni tudi podpora pri pripravi sklepov o ustanovitvi (so se usklajevali) (DE123)

-        MDDSZ – pomagalo jim je pri vpisu v sodni register (DE140)

-        MDDSZ – svoje zaposlene so poslali na izobraževanja in so jim posredovali znanja na CSD (DE141)

-        Olajšuje reorg. – podpora, ki jo imajo iz strani MDDSZ (intenzivna, dnevna, tedenska) (DČ136)

-        Bila je podpora MDDSZ (DČ143)

-        Če so oni ugotovili, da imajo neko potrebo na terenu, so posredovali naprej – podporna skupina na MDDSZ je poiskala odgovore (DD114)

-        Dobili so podporo MDDSZ (DA56)

-        Podpora MDDSZ – je bila odlična (imeli so obdobna srečanja, delovne skupine, usposabljanja) (DA57)

-        Podpora MDDSZ – ne bi rabili več podpore, meni, da so bili dobro organizirani (DA59)

-        Podpora MDDSZ – dobro je bilo, da so sproti dodelovali to sodelovanje (tudi, če so se želeli še enkrat srečati, pogovoriti in so rabili še kakšen dodaten termin, je MDDSZ to uredilo) (DA60)

 

5.1.1.1.1.1         Projektna skupina

-        Za ureditev strok. sveta – se je obrnil na MDDSZ (projektno skupino), da mu dajo kakšen nasvet (DB55)

-        MDDSZ – imajo projektno skupino, ki rešuje aktualna vprašanja (iz njihovega vidika) (DB56)

-        V. d. dir. – sodelujejo s projektno skupino na MDDSZ (DB59)

-        Za odprta vprašanja (ki se pojavijo in še niso čisto konkretno dorečena) – potrebujejo sodelovati s projektno skupino na MDDSZ (DB61)

-        MDDSZ in v. d. dir. CSD – so imeli projektno skupino glede reorg. (DF82)

-        Podpora MDDSZ – na voljo jim je bila projektna skupina (DC73)

-        Podpora MDDSZ – oblikovana je bila delovna skupina (DE116)

-        MDDSZ – je organiziralo dodatno projektno skupino na MDDSZ – je bila dnevno v kontaktu z regijami (DČ137)

-        Dobili so podporo iz strani MDDSZ – to je bila projektna skupina, ki je ogromno stvari pripravila in so se odzivali na njihove potrebe (kar je manjkalo) (DD86)

-        Projektna skupina na MDDSZ je bila vez med CSD, MDDSZ in drugimi org. – in njej je bilo to zelo všeč (DD87)

-        Projektna skupina MDDSZ – so operativne delavke iz MDDSZ (DD91)

-        Ana Kreft, Renata Brdar Tomažinčič, Majda Volščanšek – so bile na projektni skupini MDDSZ (one so najbolj sodelovale z njimi) (DD93)

-        Imeli so neprekinjen kontakt s projektno skupino na MDDSZ (5 kolegic, ki so bile drugače zaposlene na CSD Bežigrad, z namenom izvajanja aktivnosti v zvezi z reorg.) (DA64)

-        V projektni skupini so bile operativne delavke iz MDDSZ (ne ministrica, ne njihova generalna dir.) – one so pomagale glede dela, razmišljanja, priprave kaj bi bilo treba še narediti (operativni del MDDSZ) (DA67)

 

5.1.1.1.1.2         Pristop

-        MDDSZ – je angažiralo podjetje Pristop – je za vodstveni kader naredilo projektni načrt – so bili vodeni, imeli narejen nabor aktivnosti, nalog, ki jih rabijo izpeljati (tedensko beleženje) (DČ138)

-        Pristop – so imeli časovnico, termine (DČ139)

-        Pristop – njej je bila to velika pomoč – kaj je treba narediti (vse aktivnosti, ki jih rabi narediti, da bo reorg. stekla – strukturo so jim postavili, ki je bila še odprta, so lahko še nove zadeve dodajali) (DČ140)

-        Pristop – pomembno ji je bilo, da je imela shemo kaj je za narediti (DČ145)

-        Pristop – pomagali so MDDSZ in dir. oblikovati časovnico, opravila, aktivnosti (da so imeli Excel tabele, preglednico, da so zasledovali naloge, ki jih morajo še opraviti, katere so že) (DA58)

 

5.1.2         SCSD

-        Gospa Darja iz SCSD – je dosti aktivna za ureditev zadev na CSD (so dobivali tudi sporočila preko mailov od njih) (SČ146)

-        SCSD – jim tudi ves čas stoji ob strani (DČ147)

-        SCSD – je povezovalni organ z MDDSZ, dajejo strokovno podporo (DČ151)

-        SCSD – je delala zapiske, sklepe (sekretarka in pravnica) (DČ154)

-        Pri reorg. jim je najbolj stala ob strani SCSD (DD88)

-        Oni so bili najprej imenovani kot vodje delovnih skupin in so se srečevali na SCSD (in so enotno načrtovali reorg. – imeli so piramidni sistem podajanja informacij) (DD89)

-        SCSD – je odigrala zelo pomembno vlogo, da jih je zelo povezala in približala z MDDSZ (kar je tudi njena vloga, poslanstvo; karkoli so potrebovali so imeli odprte poti – tudi do gospe Isop) (DA63)

-        SCSD je bila ves čas povezana z MDDSZ, Špelo Isop, projektno skupino na MDDSZ (DA65a)

 

5.1.2.1         Delovne skupine

-        Podpora SCSD – združila 16 dir., da so se dobivali ob sredah, ker jim je bila izmenjava izkušenj zelo dobrodošla (DC67)

-        Podpora SCSD – nekatere zadeve, ki so jih rabili vsi narediti, so jih delali tam po delovnih skupinah in si jih menjavali (DC68)

-        V okviru SCSD so oblikovali tudi svojo delovno skupino – v. d. dir. (DE117)

-        Dir. so se vsako sredo dobivali na SCSD in se zelo angažirali in vključili v ta proces (DE119)

-        Delovna skupina – pravniki so delali pravilnike (DE120)

-        Delovna skupina – soc. del. so delali kriterije (DE121)

-        V. d. dir. so imeli vsako sredo delovne skupine v Ljubljani, da so poenoteno delovali, si izmenjevali moči, znanja, izkušnje, veščine (včasih tudi dvakrat, če je bilo treba) – da so skupaj delovali (DČ148)

-        SCSD – tam so se delovne skupine odvijale (DČ150)

-        SCSD – na delovnih skupinah so bili dir., prišli so tudi iz MDDSZ in Pristopa (DČ155)

-        Ona je bila v delovni skupini direktorjev (DA66)

 

5.2         Zaposleni

-        Dir. so zelo aktivni – tudi po procesu reorg. (DE122)

-        Ona želi izpleniti največ iz te reorg. kar lahko (DČ249)

-        Ona je ena tistih dir., ki se veseli teh sprememb, ker vidi smisel v njih (DA189a)

 

5.2.1         Sodelovanje med zaposlenimi

-        Z reorg. – če imaš sodelavca, svojega predstavnika iz tvoje enote, zaposlenega na ZUPJS na centralni enoti – ga lahko na privatni telefon pokličeš (če kaj potrebuješ) (SF63)

-        Sedaj je malo boljša komunikacija med zaposlenimi na enoti CSD in centralni enoti CSD (SF188)

-        Komunikacija med zaposlenimi na enoti CSD in centralno enoto CSD – sedaj, če pošljejo kakšen mail na centralno enoto, je bolje glede njihove komunikacije (SF194)

-        Njej je reorg. najbolj olajšala medsebojna pomoč med v. d. dir. in tudi pomočnicami v. d. dir. na terenu (DC69)

-        Kjer so vodje CSD vzpostavili dobro sodelovanje, je pomočnica v. d. dir. ustrezno naprej komunicirala z zaposlenimi, da je bila podpora izražena (DC71)

-        Pogovarja se z zaposlenimi glede sprememb na CSD (DC209)

-        Po različnih službah, kolegijih so imeli tekom uvajanja te reorg. različne pogovore z udeleženimi (DC211)

-        Je dobila občutek, feedback iz strani zaposlenih glede reorg. (DC212)

-        Ta CSD – dir. je dostopna oseba (SB95)

-        Preveč dela – nekje so ji sodelavci pomagali (SE327)

-        Dejavniki, ki olajšujejo reorg. – sodelovanje zaposlenih (da tudi oni vidijo nek smisel v tem) (DČ205)

-        Ona je tako pozitivistično gledala na reorg., da so ji že drugi dir. začeli verjeti, da bo v redu ta reorg. (DČ248)

-        Ona je delala že eno leto na tem povezovanju nje v. d. dir. z vodji enot – probala jih je čim bolj povezovati, jih informirati (to so tudi starejše od nje; to so zelo občutljive zadeve) (DČ346)

-        Sedaj ji pomagajo najožji sodelavci (DD84)

-        Nepozabna izkušnja povezovanja s 16 dir. (DA17)

-        Od začetka procesa o reorg. so imeli direktorske kolegije približno 1 x na mesec (od cca. novembra 2017) (DA61)

-        Dir. se vsako sredo dobijo – celo leto so se dobivali in so veliko zadev delali (evalvirajo opravljeno in načrtujejo novo, popravljajo, predvidevajo tveganja, iščejo ustrezne rešitve) (DA194)

 

5.2.1.1         Aktivi

-        Aktive imajo (SČ86)

 

5.2.1.2         Računalniška podpora

-        Računalniška podpora za CSD – imajo eno osebo, ki je terenska oseba – skrbi za to, da imajo vzpostavljene računalnike, da jim digitalna potrdila, vsa programska oprema deluje, da lahko delajo (DC302)

-        Na tem CSD – imajo srečo, ker imajo enega koordinatorja, ki se na računalniške postopke malo bolj spozna (DC310)

-        Na tem CSD – je njihov koordinator prišel do vsakega zaposlenega v pisarno in jim uredil elektronski podpis (tako si pomagajo) (DC311)

 

5.2.2         Nove dodatne zaposlitve

-         Dobili nekaj kadra na vseh CSD-jih (DG47)

-         Dobili možnost dozaposlitve ½ poslovnega sekretarja (DG50)

-         Na tem CSD – so dobili 2 dodatna delavca (ob reorg.) (DF52)

-         Soc. aktivacija – za ta projekt so že zaposlene osebe (na področju vsakega regijskega centra 3-je – zaposleni na MDDSZ) (DC234)

-         Lani so vsi nekdanji CSD dobili enega pripravnika, ki so ga lahko zaposlili (DE10)

-         MDDSZ – so jim zagotovili kadrovske vire – to je za pozdraviti, so jih okrepili (DE108)

-         Na tem CSD – so dobili 4 pripravnike v zadnjih letih in so jih lahko obdržali (DE109)

-         Na tem CSD – dobili so poslovnega sekretarja in računovodkinjo (DE110)

-         Na tem CSD so dobili 7 delovnih mest v zadnjih 2-h letih (DE111)

-         Na tem CSD so jih za 10 % okrepili (DE113)

-         Nekaj kadra so jim omogočili, da so jih zaposlili (DA89)

-          

5.2.3         Skrb za zaposlene

-        Z reorg. – več nasilja uporab. nad zaposlenimi – edino kar so zaposleni dosegli je to, da so jim njihovi nadrejeni dali plakate ''Stop nasilju'' (SF115)

-        Po reorg. – je prišel en gospod k njim, so imeli predavanje o tem kako zdržati v teh okoliščinah in je bilo v redu (to je bilo novembra 2018) (SE377)

-        Oni so prvi petek popoldne z reorg. naredili piknik – da bi se spoznali (so imeli en bend, kviz, socialne igre, so pojedli, se med seboj spoznali, odzivi so bili tako dobri, na drugačen način je bil žur, glasba) (DČ199)

-        Oni so z reorg. naredili team building (so na 2 dneva razdelili – redna dejavnost in pomoč na domu) (DČ200)

-        Dir. niso spregledali tega, da ne bi zaščitili svojih delavcev (DA83)

 

5.2.4         Usposabljanje, izobraževanja zaposlenih

-        Z reorg. – ona se je na nekaj seminarjev prijavila in vedno je lahko šla (SF392)

-        Z reorg. – izobraževanja – se je potem vse zmenila (kljub temu, da je najprej izvisela, ker je iz skupne službe) in potem ni bil problem (je pa bila zadeva, ki še ni bila čisto dogovorjena) (SB89)

 

5.2.4.1         Krpan

-         S Krpanom – so se že spoznali (DG73)

-         Na voljo izobraževanja za Krpana (za celo Slovenijo) (DG74)

-         Takrat – naj bi se vsi zaposleni na CSD usposobili za delo s Krpanom (DG75)

5.2.5         Menjava delovnega mesta

-        Z menjavo dela na drugem CSD – brez nahrbtnika v odnosih prihaja v drugo notranje okolje (DC439)

 

5.3         Informiranje, posveti

-        Naj bi že delali na tem, da se bo bolje informiralo uporab. CSD glede sprememb z reorg. (SF165)

-        Obdobje reorg. – nekako jim gre, da morajo ves čas pojasnjevati in utemeljevati zakaj je nekaj dobro in zakaj nekaj ni dobro (kljub temu, da je sedaj občutljivo obdobje na CSD, ker je toliko sprememb) (DC426)

-        Proces reorg. – vmes, tekom tega procesa, so imeli še nekatere posvete okrog reorg. (SB77)

-        Imeli so road showe (jeseni 2017) – skupaj z ministrico in dir. CSD so prišli v različna lokalna okolja (namenjeno medijem, zainteresirani javnosti, zaposlenim na CSD) (DA62)

 

5.3.1         Zaposleni

-         Pojasnjevali – da se delavcem nič ne bo zgodilo (DG22)

-         V. d. dir. poskušajo predajati zaposlenim na CSD optimistične informacije iz MDDSZ (DC230)

-         Proces reorg. – so jim povedali nekatere zadeve kaj bo (SB5)

-         Reorg. – je bilo dosti okrožnic, sporočil kaj, kako bo (SB75)

-         Olajšuje reorg. – da je bila dobra medsebojna informiranost med zaposlenimi (zato ima s tem sedaj manj težav) (DČ182)

-         Ona je informirala zaposlene (DČ195)

-         Ona je uvedla, da dnevno pošilja maile zaposlenim (tako ima tudi zabeleženo to, v smislu obveščanja – organizacijske narave, povezano s stroko, kadrovske – če so kakšni razpisi, ob praznikih) (DČ196)

-         Ona komunicira osebno iz maila z vsemi zaposlenimi, tudi vsakodnevno (DČ197)

-          

5.3.2         Povezano z mediji, javnostjo ipd.

-        Njena izkušnja ob reorg., ko je imela tiskovno konferenco (ko so se novinarji kar odzvali), so rekli, da naj jim dajo še vsebin (DC373)

-        Novinarji – njim manjka vsebin (DC374)

-        Novinarji – oni bi pisali o CSD (DC375)

-        Ob reorg. so naredili tiskovno konferenco (DC377)

-        Z reorg. – da so dosegli nek konsenz z župani glede prenašanj delovnih mest v drug kraj – je razmišljala kako jim prikazati tudi prednosti te reorg. (DC379)

-        Otvoritev pisarn tega CSD v najbolj oddaljenih občinah tega CSD – je bila tudi takšna priložnost, da so novinarje zbrali skupaj in to predstavili (DC388)

-        Za reorg. – so imeli zunanjega izvajalca od začetka, ki je tudi snemal po regijskih posvetih, ko je ministrica to predstavljala (DC401)

-        Ji je zelo pomembno, da na CSD skrbijo za dobro promocijo, dobro javno podobo CSD (DC406)

 

5.4         Prostori

-        Lokacijo že imajo za skupne službe (na eni izmed enot tega CSD – tam se bo malo razširilo) (DB74)

-        Z reorg. – nove prostore za regijski CSD že imajo izbrane (DC47)

-        Z reorg. – pogodba za nove prostore za regijski CSD je pred podpisom (DC48)

-        Novi prostori za regijski CSD – so že pridobili soglasje ministrstva (DC53)

-        Na tem CSD so imeli naklonjeno prostorsko situacijo (DE85)

-        En gospod, ki je bil malo poseben in je zraven živel, jim je podaril prostore stanovanja – so dobili dodatne prostore (DČ124)

 

5.5         Informativni izračun

-        Avtomatični izpis odločb – testirajo ga že dlje časa, stalno (od spomladi 2018) (DC284)

-        Avtomatični izpis odločb – testira, oblikuje delovna skupina na MDDSZ (DC298)

-        Avtomatični izpis odločb – testirajo, oblikujejo izvajalci Rais in Comlan (DC299)

-        Avtomatični izpis odločb – Rais in Comlan – sta hiši/organizaciji/podjetji, ki sta v preteklosti ta računalniški sistem vzpostavili za CSD (DC300)

-        Avtomatični izpis odločb – Rais in Comlan – sedaj skupaj z vsebinci na MDDSZ nadgrajujejo računalniški sistem za CSD (DC301)

 

5.6         Dostopnost

-        Z reorg. – ta nekdanji CSD, sedanjo enoto, so ljudje poznali in vedeli so, da se lahko na njih obračajo (SF43)

-        Z reorg. – centralna enota je potem dala telefonsko številko za upor. (SF48)

-        Po pogovoru zaposlenih na enoti CSD z dir. CSD – je takoj naslednji dan odprla dve tel. št. na centralni enoti CSD (SF190)

-        Ker imajo sedaj enega zaposlenega iz te enote CSD na centralni enoti CSD – imajo sedaj dostopne informacije (to je pomembno, da imajo njega tam, da imajo direkten stik) (SF196)

 

5.7         Proces

-        Vključevali so tudi reprezentativne sindikate v proces reorg. (DČ146)

-        Njej je ustrezal način kako so dir. sodelovali v procesu reorg. (DČ153)

-        Posebnih dejavnikov, ki bi olajševali reorg., ni bilo (DD59a)

 

5.8         Angažiranje

-        Pripravljenost nekaterih posameznikov, da se zelo angažirajo (človeški faktor) (DB19)

-        Nekateri ljudje so zelo pripravljeni tudi kaj več narediti (kot drugi) – predvsem na vseh CSD (in enotah) in MDDSZ (tudi nekateri) (DB20)

-        Rekla je, da lahko dela nadure, a da jih bo delala toliko, kolikor jih bo zmogla (ne zmore več in jih ne bo imela 20) (SD176a)

 

5.9         Nova organizacijska struktura

-        Nova org. struktura – MDDSZ jim bo do določene mere (delno) omogočil tako org. strukturo za najboljšo uporabo teoretskih konceptov soc. dela (DB105)

-        Na tem CSD so imeli že vzpostavljene vse regijske službe (ki jih je prej izvajal eden izmed nekdanjih CSD) (DE83)

-        Koordinator za obravnavo v skupnosti, nasilja, interventna služba – to so oni že vse imeli in le prepeljali v novo org. obliko (DE84)

 

5.10       Pred reorganizacijo

 

5.10.1      Posvet na Fakulteti za socialno delo

-        Na FSD – je bil posvet o reorg. (DF106)

 

5.11       Urejenost zadev

-        Na CSD – nekatere zadeve so urejene (SB375)

 

5.12       Izboljševanje delovanj

-        Zdi se ji, da se na centralni enoti izboljšujejo zadeve glede njihovega delovanja (SF192)

 

6          DO – DEJAVNIKI – OVIRAJO

6.1         Povezano z zaposlenimi

-        Nejevera zaposlenih (po vseh izkušnjah leta 2012 z uveljavljanjem enotne vstopne točke) (DC61)

-        Zaposleni včasih že težko verjamejo, da bodo razbremenjeni birokratskega dela (DC62)

-        Z reorg. – ključne rešitve, ki bi bile za strok. delavce, se odmikajo (DC64)

-        Z reorg. – nejevera med zaposlenimi, ker se ključne rešitve, ki bi bile za strok. delavce, odmikajo (DC65)

 

6.1.1         Premalo zaposlenih

-         Pred reorganizacijo – MDDSZ opozarjali – da so kadrovsko podhranjeni (DG43)

-         Pomanjkanje kadra (vsaj v začetni fazi) (DB15)

-         Kadra za urejanje zadev zaradi reorg. nimajo (DB18)

-         Kadrovska stiska (to je sedaj velik izziv CSD) (DF44)

-         Že pred reorg. – je bila kadrovska stiska (DF45)

-         Z reorg. – še večja kadrovska stiska (ker so se nekatere zadeve tako razdelile) (DF46)

-         Otežuje reorg. – da ni kadra dovolj (DČ206)

-          

6.2         Prostori

-        Na tem CSD – prostorski pogoji (DC40)

-        Na tem CSD – so dogovarjajo že več kot pol leta z DUTB za najem dodatnih prostorov, ampak jim jih niso še uredili (DC41)

-        Kaj otežuje vpeljavo reorg. – želeli bi si imeti vse nove prostore, novo opremo (DE93)

 

6.3         Neznano, nepredvidljivost

-         Skrb – kako se jim bo nov dokumentarni sistem uvedel (DG70)

-         Z reorg. – sedaj se govori, da avtomatičnega izpisa ne bo (DC63)

-          

6.4         Tehnične zadeve

-        Otežuje reorg. – omrežje HKOM, morali so preseliti server (problem, da bi padel sistem – tehnična podpora) (DE94)

-        Otežuje reorg. – IT podpore je premalo (DČ208)

 

6.5         MDDSZ

-        Iz nekaterih vidikov podpora MDDSZ ni bila najbolj ustrezna pri reorg. (zunanja podoba CSD, ki so jo razvili) (DC59)

 

6.6         Dodatni postopki

-        Reorg. je prinesla dodatne postopke (kadrovske, administrativne, v računovodstvu) (DB17)

 

6.7         Nova zunanja podoba CSD

-        Nova zunanja podoba CSD (razvita na MDDSZ) – dobili so le priročnik z navodili (kakšen je logotip, kako naj bi izgledali dopisi, internetna stran) brez predlog, ki so jih morali potem vsak sam razvijati (DC60)

 

6.8         Splošno

-        Posebnih dejavnikov, ki bi oteževali reorg. ni bilo (DD59b)

 

7          V – VLOGE SD (profila na CSD)

 

7.1         Direktive, naloge, delo

-        Dobili so direktivo njihovega direktorja – da mirijo ljudi (SF182)

-        Dobili so direktivo njihovega direktorja – da odgovarjajo ljudem, jih informirajo (SF183)

-        Ona je tudi bila v vseh teh različnih pomembnih strukturah povezanih s CSD (tudi SCSD) (SB459)

-        Na CSD, pri delu z ljudmi – treba je vedeti kaj lahko jaz in kaj lahko drugi (SB465)

-        Na CSD, pri delu z ljudmi – treba je vedeti kaj lahko jaz in kaj lahko drugi – to je bilo njej najtežje, ko je prišla na CSD, jokala se je od hudega (SB466)

-        Na CSD – vidijo veliko grdega, ko ljudje pridejo in govorijo grde, hude zadeve (SB566)

-        Z reorg. – niti ni razmišljala, da zdaj ne bi smela, mogla PSP, osebne pomoči narediti (ker je sedaj na skupnih službah) (SB581)

-        Z reorg. – do nje ni prišlo, da zdaj ne bi smela, mogla PSP, osebne pomoči narediti (ker je sedaj na skupnih službah) (SB582)

-        Z reorg. – je obratno od tega, da zdaj ne bi smela, mogla PSP, osebne pomoči narediti (ker je sedaj na skupnih službah), so jo še kam poslali (SB583)

-        Ko prideš v službo – si moraš narediti mrežo ljudi s katerimi boš sodeloval (SB600)

-        Ko prideš v službo – nekaj časa traja, da vas spoznajo (da vidijo kdo ste, kaj ste, kaj znate, koliko ne znate, koliko zmorete, koliko ne zmorete, a se lahko zanesejo, a se ne morejo zanesti) (SB601)

-        Državna uprava dela z ljudmi za ljudi (karkoli, policisti, upravna enota, šolstvo) (SB649)

-        Državna uprava dela z ljudmi za ljudi – vedno so to neke storitve za ljudi (SB650)

-        Sodelovanja z uporab. – zaposleni vedo kaj imajo za izpolniti (SB778)

-        Otroci – imajo prednost njihove koristi (SB802)

-        Ona je socialna delavka, bila je tudi koordinatorica za preprečevanje nasilja (DD74)

-        Soc. del. – so v neposrednem stiku z ljudmi (SG147)

 

7.1.1         Strokovno delo

-        CSD odločajo o zadevah (SF279)

-        CSD – mora odločiti (SF282)

-        CSD – vse kar delajo na njih ima tako težo, da so zaposleni zato pooblaščeni iz strani države, da to delajo (SF290)

-        Odločanje o uporab. – zaenkrat ostaja na CSD (SF292)

-        CSD in še nekatere druge institucije so pristojni, da oni predlagajo ljudi kdo gre v projekte (oni so merilo, odločajo) (SF303)

-        Vsakodnevno z ljudmi, ki pridejo, razišče situacijo, instrumentalno definicijo izziva, problema, naredi dogovor o sodelovanju (SF318)

-        Vedno opredeli svojo vlogo strok. del. (SF321)

-        Vedno opredeli vlogo uporab. (SF322)

-        V odnosu z uporab. – začne s tem, da krepi njihovo moč (SF325)

-        Strok. delavec – mora tudi narediti to, da izve kdo je uporabnik (DC333)

-        Strok. delavec – mora tudi narediti to, da izve podatke od uporabnikov (DC334)

-        Ko gre pisati uradni zaznamek – gre čustveno vse še enkrat skozi kar se je dogajalo (SB324)

-        Če ona zna slišati ljudi in jim reči prave zadeve in jih prav voditi – potem se bosta onadva v enem razgovoru zelo veliko zadev lahko zmenila (SB333)

-        Dobro in pomembno je, da nagovoriš to kar uporabniki zares sporočajo (če ti uspe) (SB336)

-        Ona ima v opisu delovnih nalog tudi PSP, osebne pomoči (ima to kot pristojnost) (SB585)

-        Soc. delavci – se ukvarjamo s temnimi zadevami, pogosto brezizhodnimi (SB899)

-        Socialno delo je bolj to kar se dela z ljudmi (npr. ko pride gospa, ki je pretepena; ko pride gospod, ki se ločuje in ne ve kaj bi) (SE83)

-        Na CSD – kar lahko delajo je to, da zaščitijo ljudi (otroke, starejše, ranljive, kogarkoli) (SE363)

-        Delo na terenu – predhodna vprašanja, pomisleki – kaj, če bo treba otroke odpeljati, kaj če bo treba druge zadeve urejati (je imela v glavi scenarije kaj vse se lahko zgodi) (SE436)

-        Ona sedaj ne dela več odvzemov otrok (SE487)

-        Socialno delo želi zavarovati uporabnike (DE200)

-        Gabi – pravi, da je soc. del. filigramsko delo (DČ242)

-        Soc. delavke – gredo v svetovalne odnose z ljudmi, ker so empatične (SA116)

-        V soc. delu lahko večinoma svetuješ ljudem in delaš na spremembi vedenja, mogoče bolj učinkovitega in njihovega načina razmišljanja (kar vpliva na vedenje) (SA392)

-        Ona je bila strok. del. na CSD (DD193)

-        Soc. del. – zrihtajo, kar drugi ne (če ne uredijo policisti, psihiatri, sodišča) (SD59)

-        Ko je treba kaj zrihtati, so soc. del. tisti, ki to naredijo (SD77)

-        Ona je imela veliko praktikantov (SD88)

-        Socialno delo – naj ne bi bilo le romantično in pomaganje ljudem (SD94)

-        Socialno delo – gre za to, da se okrepi ljudi, da sami dosegajo vse kar želijo (SD95)

-        Po eni strani je njeno delo, kot zaposlena na CSD, da uporab. spodbudi glede njihove poti (SD108a)

-        Socialno delo – je za aktiviranje ljudi (SD213)

-        Ona je delala v praksi zelo veliko na terenu (DA268)

-        Soc. delo – to je delo, proces pomoči, da se nekaj spremeni (ne le formalno povabilo in naložiti kaj rabijo narediti) (SG141)

-        Soc. delo v nekaterih delih je poenoteno (kaj to je, kako se dela) (SG225)

-        Soc. delo – so razlike v pristopu, ki jih imamo (človeški, časovni faktor, različno gledamo na stroko) (SG227a)

-        Ne moremo reči, da vse soc. del. na nek, isti način vidijo neko zadevo (SG228)

-        Soc. delo – nič ni narobe z različnimi pristopi (SG229)

 

7.1.1.1         Področja na katerih delujejo

-        Sta iz dveh področij – družine in ZUPJS (SČ1)

-        Odobritev pravnih poslov – to tudi CSD delajo (DF14)

-        CSD – mora odločiti – področje nasilja, družine, narediti odvzem otroka (SF283)

-        Dosti imajo populacije, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, avtističnimi motnjami, ki imajo odločbe po šolah (SF367)

-        Njeno delo na CSD – tekom dela je počasi začela delati druge zadeve (poleg ZUPJS) (SB43)

-        Skrb za otroke – sega na zelo veliko področij (SB805)

-        Alkoholizem in nasilje – je v enem delu zelo podobna dinamika (če jim je všeč ali ne, je res) (SB834)

-        Njen fokus glede dela je na otroke (SB879)

-        Po reorg. – sedaj 1 mesec dela PSP in ZUPJS (DSP, IDSP, pogrebnine, najemnine) (SE19)

-        Ona sedaj dela področje DSP in vse ostalo kar zraven pride (dodatki, pogrebnine, IDSP, najemnine) in PSP (SE270)

-        Ona je sedaj na tretjem področju, ki ga dela na CSD (SA415)

-         

7.1.1.1.1         Interventna služba

-        Interventna služba – ni isto, kot običajno redno delo, je drugače (SB182)

-        Interventna služba – ko imaš telefon in tudi, če ni nič, si vesel, ko ga daš stran (SB183)

-        Interventna služba – ko imaš telefon – to pomeni, da nikamor ne moreš (ne moreš v hribe, na obiske, športati) (SB184)

-        Interventna služba – ko imaš telefon – moraš biti doma (SB185)

-        Interventna služba – ko imaš telefon – moraš skrbeti za telefon (SB186)

-        Interventna služba – ko imaš telefon – ves čas ga imajo v glavi (SB187)

-        Interventna služba – je obremenitev (SB188)

-        Interventna služba – so tudi ponoči in takrat delajo (SB189)

-        Interventna služba – so pristali na manj ugoden delovni čas (SB192)

-        Interventna služba – niso šli v to z veseljem, ker radi delajo ponoči (SB196)

-        Interventna služba – sedaj je to delo izven delovnega časa (SB205)

-        Interventna služba – ponoči se ti zgodijo situacije, ki se ti še nikoli niso (SB214)

-        Interventna služba – zgodila se ji je situacija, da so imeli gospoda, ki so ga imeli v sužnje-lastniškem razmerju (SB215)

-        Interventna služba – to so krizne situacije (SB216)

-        Interventna služba – so zahtevne situacije (SB217)

-        Interventna služba – veliko zadev se odpre, ki jih moraš reševati (SB220)

-        Interventna služba – delo ponoči je drugačno (SB222)

-        Interventna služba – se rabiš sredi noči nekje na terenu odločiti, da boš enega otroka odpeljal (SB223)

-        Interventna služba – se posvetujejo zaposleni med seboj – si pomagajo med seboj (SB225)

-        Interventna služba – ponoči na terenu je policaj njen najboljši prijatelj – je v tandemu z njim (SB226)

-        Interventna služba – iti ponoči ob enih zjutraj nekomu trkati na vrata z namenom, da da izjavo, da je seznanjen, da bo njegov otrok šel v krizni center je drugače in ni fino (SB227)

-        Delo za krizne zadeve – podnevi je malo drugače, nisi čisto sam, ko še druge institucije delajo, kolegi so in imaš še koga za poklicati (na različne CSD) (SB228)

-        Interventna služba – so situacije, ki te sezujejo (SB229)

-        Interventna služba – moraš vstati in iti in pustiti kar si delal (SB230)

-        Interventna služba – okrog tega se ni nikoli veliko spraševala, dokler ni menjala službe in so drugi njene zadeve prevzeli (SB231)

-        Interventna služba – ko jo pokličejo, neha vse drugo delati tisti moment (mora) (SB236)

-        Interventna služba – primer – ima otroka, ki ga je strah iti domov (pokličejo iz šole) in gre k njemu (SB237)

-        Interventna služba – se je treba hitro znajti (SB241)

-        Interventna služba – je treba predvideti nekatere zadeve (SB242)

-        Interventna služba – definitivno moraš iti, če je otrok povedal za nasilje in je pri svetovalni delavki v šoli in še posebej, če ti povejo, da se on danes boji iti domov (ne moreš reči, da boš prišla jutri) (SB246)

-        Interventna služba – prav je, da se odzovejo, ko jih pokličejo za pomoč in da pridejo tja (tudi, če ne bo nič naredila) (SB250)

-        Interventna služba – tudi, če le informira kaj lahko različne org. naredijo (CSD, šola, policija), je to pogosto dovolj (SB251)

-        Interventna služba – se tudi izpostaviš (SB254)

 

7.1.1.1.2         ZUPJS

-        Strok. del. potrebujejo pomagati uporabnikom izpolniti vloge (SČ68)

-        Pri DSP se začne soc. delo (tu je revščina, izključenost, stiske) (DF157)

-        Pred reorg. – bila je 1 mesec pred reorganizacijo na ZUPJS (SF67)

-        Ob začetku dela na CSD – že od začetka je delala na ZUPJS (SF89)

-        Dela na področju ZUPJS (SF95)

-        DSP, IDSP – sta bistveni, pomembni in spadata na CSD (SF275)

-        Ko delaš IDSP, ko preračunaš, lahko ugotoviš, da ima družina čisto dosti, da pridejo skozi mesece (SF359)

-        Nevladniki in CSD – ona dela na področju ZUPJS, kjer nima toliko sodelovanja z nevladniki (SF382)

-        Ko je začela z delom na CSD – je delala na ZUPJS (kolegica je šla na porodniško in je delala tu) (SB42)

-        Napisati eno vlogo zanjo ni noben problem (SB770)

-        Napisati eno vlogo zanjo je maksimalno pol ure (če zelo počasi delaš; vtipkaš, mogoče še tel. klic) (SB771)

-        Ona zna delati otr. dod. (SE267)

-        Po reorg. – ona v veliki večini ne dela vlog za otr. dod. (SE271)

-        Po reorg. – ona dela vloge za otr. dod. le pri tistih družinah, ki imajo DSP in je sprememba za otr. dod., potem reši (a to je tako ali tako vse na eni vlogi) (SE272)

-        Sedaj dela na področju ZUPJS (DSP - ZSVarPre) (SE536)

-        ZUPJS – so OD in subvencije vrtca (SE537)

-        Sprejeti vlogo za OD je najmanj od vsega (SE624)

-        Ona je delala tudi OD – njej osebno to ni bilo težko (SE656)

-        Na področju ZUPJS so zaposleni soc. delavci (DE166)

-        Ona je tudi delala včasih otroške dodatke (SA82)

-        Ona govori za oddelek ZUPJS – pravice iz javnih sredstev (socialni transferji – OD, DSP, IDSP, najemnine itd.) (SD9)

-        Ona rabi vsak mesec skrbeti, da imajo v roku narejene pravice denarne pomoči (za 400 uporab.; ker se iztekajo nekatere pravice) (SD120)

 

7.1.1.1.3         Varstvo otrok in družine

-        Prejšnje delovno mesto na področju varstva otrok in družine ji je bilo po eni strani dobro delo (SB266)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – odvzemov je bilo kar nekaj (SB274)

-        Varstvo otrok in družine – so res krizne zadeve (SB299)

-        Varstvo otrok in družine – ima svojo specifiko, ki je drugačna (SB300)

-        Varstvo otrok in družine – ima velik pomen v primeru, če odvzamejo otroka (SB303)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – mama zelo joče in ji je zelo hudo (in soc. delavka to ve) (SB304)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – dolga pot je – prevoz otrok (SB306)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – v nekaterih primerih je bilo treba to narediti (SB310)

-        Področja varstva otrok – razgovori z otroci – je bil en člen v enem dogovoru glede tega ali lahko ona, kot socialna, strokovna delavka, govori z otrokom brez zakonitih zastopnikov ali ne (SB369)

-        Razgovori z otroci – Ustavno sodišče je reklo, da se ne sme uporabljati dogovor glede tega ali lahko soc., strok. del. govori z otrokom brez zakonitih zastopnikov, ki ni bil objavljen v Uradnem listu (SB370)

-        CSD – pri otrocih – rabijo poskrbeti, da bo dobil ustrezno skrb (tudi dolgoročno, da bo nekdo poskrbel zanj – da ga bo v šolo vpisal, k zdravniku peljal, ga preoblekel, preobul, mu dal za jesti) (SB505)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na prejšnji enoti je delala na področju varstva otrok in družine (SB611)

-        Ob reorg. je delala na področju varstva družine (področje ogroženih otrok, preprečevanja nasilja v družini) (SE18)

-        Na njenem prejšnjem področju dela (družina) – je delala tudi odvzeme otrok (SE128)

-        V preteklosti je delala na področju družine (SE535)

 

7.1.1.1.4         Koordinatorji

7.1.1.1.4.1         Za preprečevanje nasilja

-        Ona je sedaj koordinatorica za preprečevanje nasilja (SB13)

-        Koordinatorji za preprečevanje nasilja – strokovna pomoč in podpora delavcem (SB37)

-        Dela samo področje koordinatorke za preprečevanje nasilja – nima drugih področij (zaenkrat) (SB44)

-        Koordinatorka za preprečevanje nasilja – nima pravice samoiniciativno pregledovati spisov kolegic (SB47)

-        Primer – nasilje očeta nad otrokom (se ni zgodilo v njihovi hiši, ampak pri sosedih – tam se je znesel nad njim) (SB510)

-        Ko je prišla na to enoto je začela delati na novem delovnem mestu – koordinatorka za preprečevanje nasilja (to delovno mesto je malo drugače narejeno) (SB612)

-        Koordinatorka za preprečevanje nasilja – nisi toliko na terenu, zunaj, imaš druge zadeve (SB614)

-        Koordinatorka za preprečevanje nasilja – pomembno in dobro je, da so njene kolegice vpete v sodelovanje z mrežo ljudi v lokalnem okolju, da jo one zraven vzamejo in povejo, da je ona v redu (SB615)

-        Ona se s področjem nasilja sedaj veliko ukvarja – to je njeno delo (SB841)

-        Ona je sedaj koordinatorka za preprečevanje nasilja (SG209)

 

7.1.1.1.5         Alkoholizem

-        Alkoholizem – dinamika, ki je tam, je zelo podobna tudi marsikje drugje (SB832)

-        Alkohol – deluje bolj lahko kot vstopnica, opravičilo za nasilje (SB835)

-        Alkohol – niso ljudje nasilni zaradi alkohola (SB836)

-        Ljudje, ki so nasilni, so nasilni, ker takšni so – nasilni (ne zaradi alkohola) (SB837)

-        Ljudje, ki so nasilni – alkohol jim pomaga, da imajo potem opravičilo za nasilje (da se sprostijo, da se lažje ''spustijo iz verige'' in da to potem opravičijo s tem, da niso vedeli kaj so delali) (SB838)

-        Alkoholizem – precej težje se je spreminjati in se učiti novih zadev, če si vmes zadet, ko se ti zavest zniža (SB839)

 

7.1.1.1.6         Skrbništvo

-        Postavitev skrbnika – to tudi CSD delajo (DF15)

-        Skrbništvo – je zelo komplicirano in je tu veliko zadev (SB389)

-        Skrbništvo – ne dela tega (SB404)

-        Skrbništvo – je častna funkcija (SB411)

-        Skrbništvo – če ga noče nobeden prevzeti, je lahko od CSD (SB412)

 

7.1.1.1.7         Socialna aktivacija

-        Ona je dosti ljudi probala povabiti v socialno aktivacijo, da bi imeli potem boljše možnosti zaposlitve (SF227)

-        Soc. aktivatorji – so namenjeni tudi za to, da uporabnike motivirajo, da napredujejo (SF230)

-        Soc. aktivacija – poteka preko CSD, preko strok. del. (SF231)

-        Soc. aktivacija – najprej morajo strok. del. motivirati uporab., da se vključijo (SF232)

-        Soc. aktivacija – ko je uporab. vključen, potem to delo prevzamejo soc. aktivatorji (SF233)

-        Soc. aktivacija – ponovno je odvisno od strok. del. na CSD ali bodo motivirali uporab., da se vključi (ali se bo na njihov predlog odzval ali ne) (SF234)

 

7.1.1.1.8         Posvojitve, rejništva

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – se pogovoriš z njimi, preveriš motive (SB378)

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – imajo izobraževanje (to je v redu) (SB380)

-        Posvojitve – so tudi mednarodne posvojitve (SB422)

-        Posvojitve – je treba veliko stvari vedeti (SB423)

 

7.1.1.1.9         Beg mladoletnic, zgodnje poroke

-        Pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – CSD ni tisti, ki jo bo vlekel ven od fanta, kjer je prostovoljno, k staršem (SB543)

-        Pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – CSD je ne more dati v zavod, ker nič takega ni naredila (SB544)

-        Pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – CSD ne more reči, da starši slabo skrbijo za njo in da se ne trudijo, da bi jo dobili domov (SB545)

 

7.1.1.1.10      Digitalne naprave

-        Digitalne naprave – mladino, otroke vidi in spremlja v povezavi s tem (SB856)

 

7.1.1.1.11      Duševno zdravje

-        Ona je delala dosti na področju duševnega zdravja (DA269)

 

7.1.1.2         Storitve

7.1.1.2.1         Osebne pomoči

-        Osebne pomoči – so vir zelo veliko znanja zanjo in se lahko veliko naučiš (kako funkcionirajo zadeve, kako grejo, kako zares doživljajo) (SB588)

-        Osebne pomoči – tu se zelo poglobljeno lahko pogovarja z ljudmi, veliko zadev (SB589)

-        Na CSD – kar lahko delajo je to, da ponujajo različne možnosti storitev (SE362)

 

7.1.2         Sodelovanje z drugimi organizacijami

-        Mestna občina – jih je pooblastila, da delajo subvencije najemnine za njih (SF266)

-        Vsaka nevladna org. ali druga institucija, ki dela podobne zadeve, kot CSD, rabi pomoč CSD (SF295)

-        CSD – po ZUP so dolžni drugim organom podajati informacije (SF308)

-        Njeno delo gotovo ni, da gre na dom delati red – in ponoči gotovo ne in sama to reševati (SB516)

-        Ko je v preteklosti delala na področju varstva otrok in družine – je bila veliko v stiku s strok. delavci iz šol in ostalimi (SB608)

-        Zavodi – tako delujejo na podlagi jamčenj, zaupanj med sodelujočimi (SB616)

-        Sodelovanja z zaposlenimi iz drugih org. – malo je odvisno tudi kako so ljudje narejeni – eni so pripravljeni (SB953)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – to lahko delajo, da povabijo vse v sodelovanje (SB987)

-        Ko jih na CSD pokličejo iz drugih institucij, so tam na tej instituciji v težavah (tam je oseba, ki je tam zaposlena, ki je v težavah) (SB1009)

-        Nekatere institucije pričakujejo od CSD, da bodo ocenili psihološki profil otroka – soc. del. nismo za to poklicani (da gremo z vprašalniki in da bi naredili izračune glede osebnosti) (DD159b)

-        V preteklosti so imela podjetja soc. delavce – so imela cele ekipe, ki so skrbeli za kader (to se je sedaj opustilo, kapitalizem je to močno oklestil) (DA119)

 

7.1.2.1         Policija

-        Policija – sodeluje veliko z njimi (SB135)

-        Večkrat se je srečala s koordinatorjem policije za medkulturno področje (Romska vprašanja) (SB170)

-        Eno noč, ko je bila v interventni službi, je presedela pri dežurnem policistu, ker so čakali prevajalca (SB172)

-        Policija – je videla kako poteka delo preko dežurnega policista (SB173)

-        Policija – ona ima z njimi dobre izkušnje (SB494)

-        Policija – se ji zdi, da če se sociala lahko na koga nasloni, se lahko na njih (SB495)

-        Policija – oni in sociala smo zelo v istem čolnu (oboji smo ta zadnji – zadnji vagon) (SB496)

-        Sociala je pred policijo v/glede vrste za pomoč (SB497)

-        Policija – oni so zadnji glede pomoči (oni ne morejo več nobenega poklicati, če se npr. pri njih kdo dere) (SB498)

-        Policija – ko na sociali pride zelo hudo, oni pridejo (če se bo na CSD kdo drl, bodo oni prišli) (SB499)

-        Policija – primer – najbolje je, da otrok, ki je bil žrtev kaznivega dejanja, pride na policijsko postajo, kjer bo varen in se bo ona z njim lahko v miru pogovorila (SB517)

-        Policija – primer – je šla na policijsko postajo, je bila dežurna – za pogovor z otrokom, ki je bil žrtev kaznivega dejanja (SB518)

-        Policija – primer – oboji, soc. delavka in policisti so naredili razgovor skupaj z otrokom, ki je bil žrtev kaznivega dejanja (na policijski postaji) (SB519)

-        Policija – primer – soc. delavka je na razgovoru z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; skupaj s policisti na policijski postaji) imela svoj del – prisotna namesto staršev, poskrbela, da so bili policisti korektni (SB520)

-        Policija – primer – policisti so bili korektni na razgovoru z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; na policijski postaji) (SB521)

-        Policija – primer – soc. delavka je na razgovoru z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; skupaj s policisti na policijski postaji) imela svoj del – poskrbela je za otroka, mu je dala informacije (SB522)

-        Policija – primer – soc. delavka je na razgovoru z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; skupaj s policisti na policijski postaji) imela svoj del – nameščala je otroka v krizni center (SB523)

-        Policija – primer – otrok, ki je bil žrtev kaznivega dejanja – se morajo z njim pogovoriti in ugotoviti ali je bil ali ne (ali so znaki kaznivega dejanja ali ne) (SB524)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – če punco dobijo na policijsko postajo, se tam z njo pogovorijo kaj naprej (da se ne pogovarjajo z žrtvijo v prisotnosti povzročitelja) (SB547)

-        Policija – pri begu mladoletnic, zgodnjih porokah – fant tudi lahko pride na policijsko postajo, a ne more biti v istem prostoru, ko se oni s punco pogovarjajo (ne more biti prisoten) (SB548)

-        Policija – z njimi je večinoma zadovoljna (bolj ali manj) (SB558)

-        Policija – lahko se naslonijo na njih (SB560)

-        Policija – se je tudi nekaj naučila od njih (SB561)

-        Policija – oni še bolj od blizu vidijo veliko grdih, hudih zadev (SB567)

-        Na CSD – jim ni treba vedeti vseh podrobnosti, v primerjavi s policijo (SB568)

-        Policija – oni so zraven, tam, na kraju (SB569)

-        Policija – ok so (kar ok), dobri so (SB570)

-        Policija – sodelujejo z njimi (SB571)

-        CSD in policija – vsak svoje imajo za narediti (SB572)

-        CSD in policija – se tudi vidi kdo je kje v razgovorih (SB573)

-        CSD in policija – so si različni (SB574)

-        CSD in policija – izhajajo iz drugih predpostavk (SB575)

-        Policija – primer – razgovor z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; skupaj s policisti na policijski postaji) – ni bilo prisotnih staršev (jih tudi ni bilo na policijski postaji), je bil samo otrok (SB576)

-        Policija – primer – razgovor z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; skupaj s policisti na policijski postaji) – to je bil policijski postopek (oni imajo te možnosti, kadar imajo pogoje – tu so bili vsi izpolnjeni) (SB577)

-        Policija – primer – razgovor z otrokom (žrtev kaznivega dejanja; skupaj s policisti na policijski postaji) – otrok je bil ogrožen iz strani svojih staršev (SB578)

-        Policija – z njihovimi šefi ona nima veliko opravka (SB590)

-        Policija – tudi v preteklosti ni imela težav z njimi (SB592)

-        Policija – so jo resno jemali (SB593)

-        Policija – ona jih je tudi resno jemala (SB594)

-        Policija – ona ni imela slabe izkušnje z njimi (SB597)

-        Policija – če bi bilo treba, bi se tudi s tistim, s katerim je imela slabo izkušnjo, zmenila, da bi naprej sodelovala (SB599)

 

7.1.2.2         ZRSZ

-        ZRSZ ima bistveno vlogo kar se tiče zaposlitev (ne toliko CSD) (SF241)

-        Sodelovanje z ZRSZ – poteka (SF245)

-        Sodelovanje z ZRSZ – komisije za odstopljene – CSD skupaj z ZRSZ vidi katere osebe niso zmožne za delo in jih odstopijo na CSD (še vedno lahko prejemajo DSP, čeprav ne iščejo aktivno zaposlitve) (SF247)

 

7.1.3         Vodstvene funkcije

-        CSD enota Ajdovščina – je tudi dir. bila soc. delavka (SF431)

-        Ona vodstvene funkcije gleda preveč socialno delavsko (SE555)

-        Ona se ne vidi, da bi bila vodja kakšne enote v tem trenutku (sploh ne) (SE568)

-        Misli, da imajo možnost zamenjati vodjo enote – to bi morali povedati na svetu zavoda (SE573)

-        Glede želje po menjavi vodje enote – s tem lahko seznanijo njihovo v. d. dir. (SE576)

-        Glede želje po menjavi vodje enote – s tem lahko seznanijo kakšen sindikat (SE577)

-        Glede želje po menjavi vodje enote – s tem lahko seznanijo delovno inšpekcijo (SE578)

-        On je bil protikandidat za dir. (izbrana je bila druga oseba – sedanja dir.) (SC260)

-        Njihova strok. vodja je soc. delavka (na papirju) (SA372)

-        Ona se kot dir. ukvarja z zadevami s katerimi se kot soc. del. ne soočaš (DD76)

-        Kot dir. se rabi ukvarjati z računalniškimi zadevami, poslovnimi zadevami (material – pisarniški, gume za avte) (DD77)

-        Ona kot dir. mora poskrbeti za to, da bo avto brezhibno deloval – da gredo lahko na teren (DD80)

-        Dir. CSD rabi biti soc. del., pravnik, menedžer (DD109)

-        Njeno odgovarjanje na vprašanja bo pozitivno naravnano (DA2)

-        Njej se zdi, da je odgovorna za vsako njeno zaposleno (DA240)

 

7.1.4         Sodelovanja z uporabniki

-        Sodelovanja z uporabniki – je treba sprejeti, videti koliko oni lahko (SB475)

-        Sodelovanja z uporabniki – je treba sprejeti, videti koliko oni ne morejo (SB476)

-        Sodelovanja z uporabniki – jih je treba počakati (SB477)

-        Sodelovanja z uporabniki – zelo se varuje tega, da bi sebi pripisovala zaslugo za uspehe uporab. (SB487)

-        Na CSD – če izpolnjuješ pogoje, dobiš kar ti pripada (ni ti treba suhih pic zbirati, kot je prikazano v enem slovenskem filmu) (SB626)

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – ljudje, ko pridejo, hočejo malo več, kot samo, da ona opravi svojo dolžnost (kljukice) (SB654)

-        Otroci naj bi bili luštni (SB886)

-        Sodelovanje z uporab., ki so v partnerskih odnosih – tu je dosti in raznolikih izzivov (ločitve, skrb za otroke, nora zaljubljenost, hudo kreganje – ne moreš slediti) (SE628)

-        Soc. delo – je to, da z družino skupaj načrtuješ neke spremembe (in ne le uradniško kaj so oni naredili) (SG142)

-        Doprinos, ki ga imamo soc. del. na razvoj družbe – ukvarjamo se z osebami, s populacijo z izzivi, stiskami, s katerimi se različni uporab. soočajo (SG144)

-        Soc. del. – imajo z neposrednimi sodelovanji z ljudmi vpliv kakšna bo družba v prihodnosti (SG148)

-        Soc. del. – gre se za to, da pomagajo ljudem, da bodo oni boljše in lažje živeli (SG150)

-        Soc. del. – smo udeleženi pri tem kakšna bo družba v prihodnosti (ali bodo imeli čas sodelovati z mladimi, ki so na udaru zaradi drog ipd. – ali bodo imeli čas za kvalitetne procese sodelovanj ali ne) (SG153)

 

7.1.5         Dvojne vloge

-        Dvojna vloga – ona si pomaga tako, da se zavaruje tako, da osebi pove, da je to zakonodaja, ki jo omejuje in da tudi, če bi hotela drugače, ne more (jih razume, a tak je zakon in ga rabi spoštovati) (SF334)

-        Dvojna vloga – skuša se z osebo pogovoriti o vseh težavah, izzivih (SF335)

-        Dvojna vloga – strokovna presoja koliko denarja jim dodeliti ni vezana na to kako dobro se razumejo (SF340)

-        Dvojna vloga – ni prav, da osebi nekaj daš kar strok. presodiš, da ni upravičen, zato, da imaš neko zaupanje in nek odnos (SF342)

 

7.1.6         Svet zavoda CSD

-        Ona je 3 mesece bila predsednica sveta zavoda CSD (SA410)

 

7.2         Kompetence socialnih delavcev

-        Pomembno je, da oseba, ki pride na CSD – da je slišana (da čuti, da jo poslušamo, da slišimo njegov izziv, stisko) (SČ41)

-        Ona je bila zelo aktivna na področju alkohola in zraven tudi dela na terapevtskih taborih za zdravljene alkoholike (iz tega je tudi magistrirala in to področje jo zelo zanima) (SF373)

-        Dobro in pomembno je, da imaš vpogled v to kaj se zares dogaja z uporabniki (ko govorijo nekaj, da znaš brati podnapise – kaj zares sporočajo) (SB335)

-        Na CSD – rabiš znanja, ki jih lahko hitro uporabiš (SB346)

-        Soc. delavci probamo ne popredalčkati zadev, ljudi (SB461)

-        Z zanimanjem gleda tuje nadaljevanke, filme, ker jo zanima kako imajo drugje narejene sisteme (odnosi med seboj, policisti med seboj, z zdravstvom, s socialo, tudi kako jo vidijo) (SB628)

-        Z zanimanjem gleda tuje nadaljevanke, filme, ker jo zanima kako imajo drugje narejene sisteme – tam tudi ves čas neke usluge uveljavljajo (SB631)

-        Ona pove, da ona res veliko govori (SB632)

-        Strinja se, da je v redu, da ona res veliko govori (SB633)

-        Koncepti soc. dela – tisti, ki so, so (obstajajo, so obstoječi) (SB638)

-        Njena mentorica ji je naredila to, da ji je rekla, da naj ona napiše odločbo (ko je bila pripravnica, ji je dala kot učno delo, nalogo) (SB728)

-        To, da delaš na CSD, še ne pomeni, da vse znaš (SB916)

-        Krpan – oni malo mlajša generacija to nekako še znajo (so dovolj računalniško pismeni) (SE649)

-        Soc. delavci – imajo veliko znanj iz področja odnosov, svetovanja, urejanja, vodenja, empatije (DE187)

-        On ima kolegico soc. del., ki je odlična pravnica, ima izraziti čut za pravne postopke (DE261)

-        Mediacija – imajo nekaj mediatorjev sedaj na CSD (DE346)

-        Soc. del. – ima zelo širok pogled (DČ189)

-        Soc. del. – niso vsemogoči (DČ191)

-        Soc. del. nismo usposobljeni za čisto vsako področje dela z uporab. (čeprav včasih naj bi mislili, da naj bi bili) (DD147)

-        Soc. del. – naj bi se rabili vsi naučiti kako se postaviti sami zase (SD286)

-        Ona se isto tretira kot zdravnik ali sodnik – visoko usposobljena strokovnjakinja (sicer svoje področje, ampak enako) (SD298)

-        Njej je blizu avtor Carlos Castañeda – bojevniški način (ne glede kaj se zgodi, da se naučiš in greš naprej, brez obsojanja) (SD299)

-        Soc. del. – naj bi bili najbolj opremljeni s širokimi sposobnostmi, znanji, specifičnimi afinitetami, ki naj bi jih v času študija na FSD z njimi opremili (DA104)

-        Oni znajo in ko zaključijo fakulteto, so opremljeni za marsikaj (in potem še možnost doizobraževanj) (DA188)

-        Soc. del. so se ogromno naučili v zelo težkih, nadzornih dejanjih, še delovni odnos (to so res znanja in veščine, ki so jih pridobili, se jih naučili) (SG96)

-        Soc. del. – pomembno je, da vejo kaj delajo, za kaj so usposobljeni (SG126a)

-        Kar se tiče konceptov soc. dela smo zelo napredovali v Sloveniji (npr. v primerjavi z 20 let nazaj – so se ti koncepti kar razvijali) (SG166)

-        Soc. delo – po modernih konceptih je soustvarjanje (SG221)

-         

7.2.1         Izkušnje

-        Ona je na CSD že 15 let (SČ202)

-        Z delom na CSD je začela avgusta 2018 (SF68)

-        Z delom na CSD je začela na prehodu med delovanjem CSD pred reorg. in po reorg. (SF69)

-        Težko zelo razlikuje med delovanjem CSD pred reorg. in po reorg. (SF70)

-        En mesec in pol je delala po sistemu, ki je bil pred reorg. (SF71)

-        Zaposlena je bolj na novo na CSD (pol leta, od avgusta 2018) (SF72)

-        Preden je začela delati na CSD – je veliko prostovoljstva, prakse delala na CSD (se je sama angažirala, je imela takšno neuradno pripravništvo narejeno) (SF86)

-        To je tretji CSD na katerem je zaposlena (ene zadeve potem veš kako te dinamike grejo in kako lahko različno funkcionirajo različne skupine) (SB493)

-        Ona je na tej enoti cca. 5 let (SB607)

-        Ona je začela delati na CSD kot strok. del., ko se je začel ZUPJS – leta 2012 (SE249)

-        Sedanja vodja te enote – je bila strok. del. na tej enoti (SE430)

-        Sedanja vodja te enote – je delala druge zadeve, kot intervjuvanka (naj ne bi delala nikoli istih področij kot intervjuvanka) (SE431)

-        Sedanja vodja te enote je bila dir. nekdanjega CSD že pred reorg. (okvirno 3 leta) (SE433)

-        Ona je ves čas hotela delati na CSD, ker je želela izhajati iz svoje lastne izkušnje (če bi želela kdaj kaj kritizirati) (SA226)

-        Ona je zamenjala več CSD in več različnih področij na CSD (moraš imeti znanja za to delo, prav specifična) (DD224)

-        Tukaj dela 10 let (SD16)

-        Ima še druge delovne izkušnje (SD17)

-        V preteklosti je delala na področju družine – spolne zlorabe, nasilja (SD79)

-        Ona je že imela izkušnjo, ko tim, kolektiv ni bil v redu – in to zelo ni v redu (SD186)

-        Ona je tudi na FSD delala – mentorica je bila (SD266)

-        Zelo rada dela z mladimi (SD267)

-        Iz dela na FSD je hitro šla – to naj bi bil tudi poseben način dela, akademski, ki ji ne ustreza (SD268)

-        Ona nima več 10 letnih izkušenj s sodelovanjem z MDDSZ (DA10)

-        Ona ni bila ves čas v sociali (DA115)

-        Vmes je bila tudi v gospodarstvu in bila je s. p. – in ima še ta dodatna znanja (to ji sedaj pride zelo prav, ta menedžment) (DA116)

-        Ona je dobila zaposlitev v kadrovski službi kot soc. delavka (DA117)

-        Ona je delala tudi v gospodarskih službah (DA118)

-        Ona je vodila en program tega nekdanjega CSD 8 let (DA133)

-        Po tem, ko je bila več let v gospodarstvu, je padla nazaj v socialo (in je to že vse pozabila) (DA275)

 

 

7.2.2         Izobraževanje

-        Delala je mag. delo o tem kako zaposleni na CSD poskrbimo za sebe (SČ88)

-        Ona je v preteklosti hodila na realitetno terapijo (pred 2007) (DD221)

-        Ona se je stalno strok. izobraževala na različnih področjih (DD222)

-        Ona je imela zelo veliko različnih izobraževanj (DD226)

-        Ona je slučajno soc. delo končala (je nekaj drugega prej študirala in nato zamenjala študij) (SD89)

-        Soc. del. naj bi imeli kvalitetno izobraževanje (DA105)

-        FSD – pomembno je, da imajo študentje veliko prakse (DA106)

-        Ona je tudi imela prakso tekom študija na FSD (to je že kar nekaj časa nazaj) (DA111)

-        Ona je prakso delala na CSD (in so ji bile tu na CSD odprte vse poti) (DA112)

-        S kolegico sta bili prvi pripravnici tega CSD (DA113)

-        FSD – v preteklosti je bila samo višja šola (DA114)

 

7.3         Pomen, pomembnost

-        Čedalje bolj poudarjena mora biti (DF110)

-        Jo je treba krepiti – profil soc. del. (DF111)

-        Soc. del. so absolutno pomembni (DE178)

-        Vloga profila soc. del. je izredno pomembna – za uveljavljanje koncepta soc. del. v lokalnem okolju (DE228)

-        On se zavzema, da bi se soc. del. zaposlovali tudi v večjih firmah, ker ljudje imamo težave, vsi (DE229)

-        Soc. del. – niso manj kot pravniki (DČ192)

-        Soc. del. – to je osnovni profil pri njihovem delu (DČ227)

-        Soc. del. – je vodilni profil (DČ228)

-        Vloga soc. del. – ključna, pomembna, najpomembnejša (DA102)

 

7.4         Način zaposlitve

-        Kjer je bila zaposlena – je prišla nadomeščati odsotno delavko (SF19)

-        Ob začetku dela na CSD – je imela srečo z zaposlitvijo (SF93)

-        Ima še 1 leto tu zaposlitev (SF480)

 

7.4.1         Pripravništva

-        Ko je začela z delom na CSD – je bila pripravnica (SB41)

-        Ona, ko je začela delati na CSD, je delala pripravništvo na enem nekdanjem CSD (DD223)

 

7.5         Lastnosti

-        Soc. del. – naj se ne bi preveč izpostavljali (SD284)

-        Ne mara konfliktov in se raje izogne (SD306)

-        Ona je ena od tistih ljudi, ki je vedno pozitivno naravnana na spremembe in za katere vidi smisel oz. izboljšanje nečesa (DA1)

 

7.6         Sindikat

-        Imajo sindikat (in sindikalne zastopnike) (SČ104)

-        Dosežek sindikata – za 1 plačni razred so se zvišale njihove plače (SČ105)

-        Napovedanih 70 novih zaposlitev – je dosežek pogajanj sindikata (SČ170)

 

7.7         Vpliv nanje

-        Na le-te najbolj vpliva sprememba zakonodaje (se sprejema v Državnem zboru), bolj kot sama reorg. (DB64)

-        Nanj vpliva skupno združevanje (DB70)

 

7.8         Število zaposlenih socialnih delavcev

-        Na tem CSD – večina je soc. delavcev (DC113)

 

7.9         Skupnost centrov za socialno delo

-        SCSD – ima svet (ga imajo direktorji CSD) (SB458)

 

7.10       Zanimanja

-        Za njo ni izziv delo na MDDSZ ali ZRSZ (tam bi ji bilo dolgočasno delo) (SD251)

 

7.11       Brez sprememb

-        Ni sprememb (ne na boljše in ne na slabše) (DB63)

 

8          K – KAKOVOST SD (zaradi reorganizacije)

8.1         Delo

-        CSD opravi svojo nalogo in je to, to (DF138)

-        Prepričana je, da CSD delajo dobro (DF146)

-        Trenutno so še vedno tam kjer so bili pred reorg. (DF160)

-        Njej uspe vse narediti v delovnem času (je izgleda da zelo hitra in ko pride v službo, se zelo trudi, da vse naredi) (SF119)

-        Ona ni nikoli prišla za vikend v službo (SF125)

-        Ona ne more priti v službo za vikend, ker ima majhnega otroka (SF126)

-        Njena notranja motivacija (da ne more delati za vikende) vpliva na to, da vse naredi v delovnem času (SF127)

-        Ona tako hiter ritem dela zmore, ker je le pol leta zaposlena in mlada (SF128)

-        Zaposleni – poskušajo se javljati na telefone (SF181)

-        Zaposleni – ves čas mirijo ljudi, jim odgovarjajo, jih informirajo (SF184)

-        Na manjših centrih se veliko bolj kvalitetno da delati (ker ni takšna masa ljudi in se lahko bolj poglobiš v zadeve – na vseh področjih (še posebej na ZUPJS)) (SF434)

-        CSD – zelo veliko dobrega naredijo na njih (DC355)

-        Vsega kaj vse dobro naredijo CSD ne morejo javno razglašati – zaradi osebnih podatkov (DC356)

-        Ko njihova strok. delavka, ko je nasilje v družini, mora otroka in mamo nameščati, pride taksi, ki vse napise vzame dol – zato, da so neprepoznavni (da sosedje ne vejo, da je bila soc. služba pri nekomu) (DC359)

-        Na CSD – je treba najti vmesne rešitve med socialnimi, strokovnimi pogledi in pravnimi, zakonodajnimi pogledi (DC420)

-        Delovne izkušnje pripeljejo do tega, da iščejo vmesne rešitve med socialnimi, strokovnimi pogledi in pravnimi, zakonodajnimi pogledi (DC421)

-        En rejnik ji je rekel, da bi morali biti zaposleni na CSD plačani po temu koliko so ljudi spremenili (SB474)

-        Ona pozna dobro svoje naloge – ve kaj ima ona za narediti (kaj je njeno) (SB514)

-        Za vsakim okencem je človek, kjerkoli že sodelujejo in ona mora z njim navezati stik in vse kar je v njeni moči, da dela na odnosu s tistim človekom, da potem gresta onadva v sodelovanje (SB591)

-        Ko imaš v službi narejeno mrežo ljudi s katerimi boš sodeloval – je precej lažje sodelovati (ker je zaupanje med ljudmi) (SB602)

-        V službi – če imaš samo tablico, da si soc., strok. delavec – samo to ti ne bo veliko pomagalo pri sodelovanjih z ljudmi (mrežo ljudi, zaupanju) (SB603)

-        Na tej enoti je morala začeti od začetka – da si je naredila sama mrežo ljudi s katerimi sodeluje (SB605)

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – ljudje, ko pridejo, hočejo malo več, kot samo, da ona opravi svojo dolžnost – da ti je mar (SB655)

-        Ona opravlja zadeve na svojem delovnem mestu (SB662)

-        En primer – država je dala vse kolikor je lahko (SB750)

-        Vsaka oseba rabi poskrbeti za sebe (to vsi rečejo, oni rečejo, ona veliko ljudem to reče, da naj probajo to narediti) (SB794)

-        Ji je dragoceno, da se lahko s kom pogovarja, da malo vidi kako drugi ljudje vidijo CSD (kako oni razmišljajo o zadevah, kaj mislijo, da zavod je, prepričanja, ki jih imamo) (SB957)

-        So neka priporočila kaj, kako narediti pri delu (SE98)

-        Zaposleni na tej enoti urejajo zadeve, izzive, probleme, ki se pojavijo na enoti (SE509)

-        Ker zaposleni na tej enoti uredijo izzive, težave, ki se pojavijo na enoti – dostikrat niti ne pride do vodje enote, da so težave (SE510)

-        Študent – druženje z mladostniki (SC197)

-        Delo z ljudmi – ves čas se morajo razvijati (DČ69)

-        Oni so gospodu, ki jim je kasneje dal stanovanje, ponudili, da bi mu hrano nosili (DČ126)

-        Povsod nekdo dela dobro in nekdo dela slabo in nekdo bo imel mnenje, da nekdo dela dobro in da nekdo dela slabo (SA251)

-        Ona še vedno meni, da so tam zaradi ljudi (DD78)

-        Dostopnost mora biti – strok. del. do vodstva CSD in uporab. do CSD (DD203)

-        To ni samo služba, ampak projekt, ki ga želiš izpeljati pozitivno in da so uporab. zadovoljni s storitvami (DD218)

-        Javna dela – z javnimi delavci rešujejo to, da se ne utopijo v delu (da ne potonejo do konca) (DD297)

-        Tu na tej enoti naj bi malo razvadili ljudi, uporab., ker je njihov dir. tudi tak – zelo naj bi bili odprti (SD110)

-        Ona se stalno heca pri delu – to je pomembno (SD256)

-        Študentje preko prakse prepoznajo katera področja so jim bližje (da ko pride na trg delovne sile, je že strokovnjak za neko področje) (DA108)

-        Okolja, kjer imajo v lokalnih okoljih dober finančni suport (župane), lahko dobre programe razvijajo in ta okolja dobro delajo (DA173)

-        Oni zelo dobro in kvalitetno delajo, že sedaj (z vsemi resursi, ki jih imajo, naredijo največ, kar se da) (DA190)

-        Oni znajo delati (DA225)

-        Zaposleni na CSD – znajo delati (DA280)

-        Ona nujno želi biti v stiku z uporab. (tudi, ko se bodo preselili) (DA292)

-        Pri delu so razlike med zaposlenimi – kdo, kateri, katerega izobrazbenega profila dela različna dela na različnih delovnih mestih CSD (SG42)

-        Ni pomembno samo to, da je delo narejeno (SG66)

-        Pomembno je kako delajo – ne samo koliko (SG67)

 

8.1.1         Strokovno delo

-         Je ves čas procesa reorganizacije moralo teči (DG10)

-         Skušali odločanje izvajati skladno z zakonodajo (DG28)

-         Niso posegali v izvajanje strok. dela (DG36)

-         Dobro ga opravljajo (DG116)

-         Odvisno je od področja – ali lahko soc. delavci bolj kakovostno delajo soc. delo (DB116)

-         Na CSD – ne morejo vedeti kaj se bo zgodilo v eni družini v prihodnosti (DF140)

-         Ta enota (nekdanji CSD) je imel že pred reorg. zelo individualiziran pristop (SF28)

-         Sedaj imajo dostikrat čas raziskati izziv, problem (ga odprejo) (SF313)

-         Uporablja vse koncepte soc. dela (SF317)

-         Ne naredi dogovor o sodelovanju za vsakega, ki pride vložiti nekaj (SF319)

-         Dogovor o sodelovanju – naredi za tistega, kjer se bo nek proces dogajal (SF320)

-         Perspektiva moči – jo najbolj izrazito uporablja (SF323)

-         Krepitev moči uporab. – tega je precej veliko (tudi na področju ZUPJS) (SF326)

-         Etika udeleženosti – to kar spoštuje in že sedaj dela na ta način, da so vsi enakovredno udeleženi (SF327)

-         Na drugih področjih – storitvah, nasilju – tam soc. delavke dobro opravljajo svoje strok. delo (DC133)

-         Inšpekcijski nadzori in vsi primeri kažejo na to, da so njihove strok. odločitve pravilne (tudi tisti, ki so medijsko obelodanjeni) (DC134)

-         Zaposleni – imajo dosti manevrskega prostora, da lahko v okviru svojega dela uporabljajo teoretske koncepte soc. dela (DC190)

-         Reog. – niso posegali v strok. delo (DC192)

-         Reorg. – prva faza reorg. – ne vpliva na to v kakšni meri zaposleni na CSD uporabljajo teoretske koncepte soc. dela (DC193)

-         Delo na CSD poteka že sedaj tako, da lahko zaposleni uporabljajo teoretske koncepte soc. dela (DC195)

-         Prvi del reorg. – ni vplival še na kvaliteto opravljanja soc. dela (na področju strok. dela ne prinaša sedaj še sprememb) (DC197)

-         Na CSD – je/naj bi bilo najbolj kakovostno strokovno socialno delo z ljudmi v državi (DC367)

-         Če hoče dobro delati, rabi čutiti ljudi (njihovo stisko in vse te zadeve) (SB317)

-         V tistem momentu, ko ne bo več čutila ljudi – je za v arhiv (da tam zlaga papirje) (SB319)

-         Se ji zdi prav, da je v opisu njenih delovnih nalog PSP, osebne pomoči (kot pristojnost) (SB586)

-         Koncepti soc. dela – so ok (SB639)

-         Uporaba konceptov soc. dela – so del osebnih prepričanj (SB640)

-         Težko reče, da ne uporablja koncepte, ki jim jih je Gabi dala (le našteti jih več ne zna) (SB703)

-         Ona verjame v ljudi – da oni zmorejo, da lahko (SB705)

-         Ona verjame v ljudi – včasih bolj, kot oni sami vase (to dobi tudi feedback od njih) (SB706)

-         Ena njena kolegica se je za eno zadevo za uporab. zelo trudila (SB746)

-         Nekje se zaženejo v neke zadeve (področja) na CSD (tudi področje nasilja) in jih tudi naredijo in tudi dobre zadeve (SB828)

-         Njena prva dir. ji je rekla, da njo pa kar upoštevajo ljudje (očitno je imela drugačno predstavo o njej) (SB912)

-         Na tem CSD – se probajo odzvati na zadeve, ki se pojavijo (če je ona zraven, se gotovo to naredi, ko jih pokličejo) (SB1008)

-         Vsak strok. del. vidi po svoje strok. zadeve (SE68)

-         Strok. delo – nekateri raziskujejo naprej (kljub temu, da upora. ne dovolijo pridobivanje nekaterih inf.) in se po javnih pooblastilih lahko vstopa v družino (kar npr. lahko pomeni tudi odvzem otroka) (SE78)

-         Z reorg. – strok. delo – načini bodo različni (SE90)

-         Delo na CSD – pomembno ji je, da se naredijo zadeve približno tako, kot bi morale biti (SE340)

-         Delo na CSD – pomembno ji je, da so ljudje zaščiteni (poudari otroke) (SE341)

-         Delo na CSD – želi ga čim bolj kvalitetno narediti (SE342)

-         Strok. del. pove vodji enote, da trenutno velja ZZZDR in da trenutno delajo po tem (in da ko bo DZ, da bodo delali po DZ) (SE480)

-         En del glede dela na CSD pride potem, ko si zaposlen (da ti ga ne more dati nobena praksa) (SE619)

-         Pri njih delajo strok. delavci vsi soc. delo (DE161)

-         Sedaj je prehitro govoriti, če bi soc. del. lahko sedaj z reorg. bolj kvalitetno opravljali soc. delo (ob tem statusnem preoblikovanju CSD) (DE297)

-         Mediacija – mediacijske tehnike so dobre (on jih je veliko uporabljal) (DE347)

-         Oni zelo veliko delajo na preventivi (DČ108)

-         Oni gredo na osnovne in srednje šole in izvajajo učenje soc. veščin za učence in dijake (to so naravoslovni dnevi, dajo ponudbe na šolo, imajo delavnice) (DČ109)

-         Gospodu, ki jim je nato kasneje stanovanje podaril, so uredili tudi zdravstveno zavarovanje (ko je šel v bolnico, ker ni imel urejeno) (DČ127)

-         Sedaj trenutno v prvi fazi lahko bolj kvalitetno delajo (ker imajo večjo strokovno podporo iz strani strokovnih vodij) (DČ287)

-         Sedaj še niso takojšnji učinki, da bi strok. del. lahko sedaj že bolj kvalitetno delali (DČ289)

-         Stroka – že sedaj dela dobro (DČ292)

-         Soc. delo ima tudi svojo mejo (SA391)

-         Vsebinska reorg. – vsebinsko so stvari v redu dodelane (SA501)

-         Oni vsi uporabljajo vzpostavljanje delovnega odnosa, iskanje virov moči (SA528)

-         Strok. del., ki delajo na CSD, imajo še vedno čut, odgovornost, da se potrudijo maksimalno za uporab. (DD129)

-         Oni imajo zaposleno eno predstavnico Romske skupnosti, ki jim pomaga – gre z njimi na teren (z njo ji je zelo dobro delati – to je čisto nekaj drugega, ko prideš na teren, bolje se dogovarjajo, pozna zadeve) (DD300)

-         Na CSD – rabiš biti totalno profesionalen, to se moraš naučiti (da ne jemlješ osebno stvari) (SD83)

-         Ona velikokrat, ker ne more drugače, naredi malo po svoje – kot soc. del. imaš zelo velikokrat diskrecijo (da se odločiš po svoje glede na situacijo v nekih okvirih) (SD113)

-         Nedavno je nekaj naredila, kar ne bi smela, ampak je in bo tudi opredelila zakaj – proba presoditi kaj je res dobro in v korist uporab. (SD114)

-         V tem okolju so razvili zelo veliko programov, projektov (tu imajo župani zelo veliko posluha) (DA174)

-         Pomoč družini za dom – pošiljajo javne delavce v to (DA310)

-         Če dela strok. delavka strok. delo s 30 družinami, je veliko težje, kot, če jih ima 10 (SG46)

-         Osebni vidik vsake soc. del. je koliko vnaša svojega znanja (ki jih imamo soc. del.) v svojo prakso (SG62)

-         Ni isto, če delaš polivalenco (vsa področja) ali samo z družinami ali samo s posamezniki (SG178)

-         Polivalenca – to je sedaj redko (nekateri centri to še imajo) (SG179)

-         Tudi v javnih pooblastilih rabijo delati z delovnim odnosom (SG196)

-         Delovni odnos – so se tekom let sproti učili (s študenti, ki so prihajali, še s kasnejšim študijem) (SG214)

-         Nekateri soc. del. delujejo še bolj iz medicinskih modelov (stranka, klient) (SG219)

-         Imaš koga, ki soc. delo ne vidi tako, da je po modernih konceptih soustvarjanje (in da deluje bolj iz pozicije moči, kot iz perspektive moči) (SG222)

-         Ni tako, da naj ne bi kdaj tudi ukrepal v sodelovanjih z uporab., ker moraš (če je npr. treba zaščititi otroka, če je ogrožen; ne pomagaš ob nasilju) (SG238)

-         Zelo pomembno je, da družina sodeluje, šola sodeluje, druge institucije sodelujejo (konkretno) (SG246)

-         Pomembno je s kakšnim odnosom vstopaš v proces pomoči (SG253)

-         Pri javnih pooblastilih so seveda pozorni tudi na pomanjkljivosti, težavnosti, tveganja pri delovanju uporab. (SG269)

-          

8.1.1.1         Sodelovanja z uporabniki

-        Vsakemu uporab., ki pride, povejo obe telefonski št. in mail kam naj se obrnejo (SF166)

-        Vsakemu uporab., ki pošlje mail, odpišejo (SF167)

-        Če k uporab. pristopijo na uradniški način – ne izpolnijo njegovih pričakovanj, zadovoljijo njegovih potreb (DC321)

-        Če zaposleni na CSD začnejo z drugačno, boljšo komunikacijo do uporabnikov – spreminjajo kulturo komunikacije (DC339)

-        Zaposlenim povejo, da si želijo, da bi imeli še boljše odnose, komunikacije do uporabnikov (DC345)

-        Pogovarjajo se z zaposlenimi o tem, da bi imeli še boljše odnose, komunikacije do uporabnikov (DC346)

-        Na CSD doživijo, da ko nekim uporabnikom dobro nudijo pomoč, so rezultati njihovega dolgotrajnega dela – pridejo ljudje nazaj in se zahvalijo za njihove storitve (DC391)

-        Na CSD doživijo, da ko nekim uporabnikom dobro nudijo pomoč, so rezultati njihovega dolgotrajnega dela – pridejo ljudje do dir. in povejo koliko dobrega je bilo narejenega (DC392)

-        Če so ljudje pripravljeni, če oni želijo spremembe – potem lahko zelo hitro narediš zadeve (SB472)

-        Sodelovanja z uporabniki – zelo si spravi, se spomni ljudi, ki jim je uspelo (SB478)

-        Sodelovanja z uporabniki – treba je tudi videti, kaj rečejo, da jim je uspelo (kaj to pomeni) (SB480)

-        Sodelovanja z uporabniki – nekdo, ki je začel zelo nizko – tudi doseg povprečja je velik napredek (SB481)

-        Sodelovanja z uporabniki – si uredijo življenja (SB482)

-        Sodelovanja z uporabniki – bolje živijo, kot so živeli (SB483)

-        Sodelovanja z uporabniki – imajo spremembe (SB484)

-        Sodelovanja z uporabniki – ni vse črno (da jim ne bi uspelo urediti si življenja) (SB485)

-        Sodelovanja z uporabniki – za ljudi, ki jim uspe, je vredno delo, trud (SB486)

-        Sodelovanja z uporabniki – je vesela, da je bila lahko zraven pri uspehih uporab. (kot npr. pri porodu) (SB488)

-        Sodelovanja z uporabniki – je morala kar nekaj let v službo hoditi, da je končno prišel tudi nekdo, da je rekel hvala (SB489)

-        Sodelovanja z uporabniki – na začetku so ji uporab. govorili, da kako je ona normalna (to je bila top pohvala, da je normalna) (SB490)

-        Sodelovanja z uporabniki – v njenem nadaljevanju kariere so ljudje tudi prišli do nje, so se vrnili v zahvalo (SB491)

-        Sodelovanja z uporabniki – ko je šla na drug CSD delati je bilo največ pozitivnih feedbackov (SB492)

-        Uporabniki – včasih ji rečejo, da je bila ona edina, ki je verjela v njih (SB707)

-        Uporabniki – kakšne začuti (SB708)

-        Uporabniki – kakšne ne začuti (SB709)

-        Uporabniki – naj ne bi rabil vse začutiti (SB710)

-        Uporabniki – pogosto jim pomaga, da ona verjame v njih, da začnejo tudi oni verjeti in da naredijo korake, premikati se v neko smer (SB711)

-        Sodelovanja z uporab. – se mora dostikrat tudi sama ustaviti, da ne gre v neke zadeve (čez meje svojih zmožnosti pri trudu sodelovanj z uporab.) in da reče ne (SB781)

-        Sodelovanja z uporab. – nikoli ni reševala na ta način, da bi uporab. odvrnila (vrgla ven, da to ni njeno, da naj gre drugam) (SB789)

-        Sodelovanja z uporab. – za njene pojme se to ne dela, da bi uporab. odvrnila (vrgla ven, da to ni njeno, da naj gre drugam) (SB790)

-        Gabi reče – mišji korakci – pri sodelovanjih z uporabniki (SB1007)

-        Uporab. – jim tudi ponuja tudi, da jih obrne tudi še kam drugam, da tudi še kje drugje dobijo kakšno podporo (se jim ponuja) (SE345)

-        Uporab. – včasih sprejmejo ponudbo, ko jih obrne tudi še kam drugam, da tudi še kje drugje dobijo kakšno podporo (SE346)

-        Uporab. – jim tudi ponuja tudi, da jih obrne tudi še kam drugam, da tudi še kje drugje dobijo kakšno podporo (se jim ponuja) – na CSD (osebna pomoč, pomoč družini za dom in PSP) (SE350)

-        Uporab. – jim tudi ponuja tudi, da jih obrne tudi še kam drugam, da tudi še kje drugje dobijo kakšno podporo (se jim ponuja) – tudi izven CSD (npr. DNK in možnosti, kjer imajo brezplačno 12 srečanj) (SE351)

-        Zgodi se pri njih na enoti, da so dobili na enoto nekaj za enega uporab. in je vsak naredil kar je moral (SE396)

-        Ko organizirajo zadeve za dan žena, dedka mraza – ljudje pridejo in je fino in zaupanje vlivajo v ljudeh (je pa dosti dela za to organizirati) (SC300)

-        Zaposleni – tudi najmanjše pozitivne korake pri uporab. opazijo in jim to tudi prinaša zadovoljstvo (DE329)

-        Ko se nobeden več noče z ljudmi ukvarjati – so pa potem CSD, oni še vedno delajo z njim (to je fenomen soc. dela – da so res s človekom, ne glede na življ. obdobje, težave) (DČ194)

-        Romi, s katerimi je sodelovala, še vedno pridejo do nje (DČ341)

-        Romi – ko toliko časa delaš s skupinami, se na to navadijo in potem želijo do nje iti (čeprav drug delavec dela z njimi sedaj) (DČ342)

-        Zaupanje z uporab. – je odvisno od vsakega posameznega strok. del. (SA121)

-        Na CSD – učijo ljudi kako preživeti in živeti (SA234)

-        Ona se je na dodatnem izobraževanju naučila to, da ona lahko samo vpliva, daje inf. in da nikoli ne more doseči, da bi nekdo drug ravnal tako, kot bi mogoče ona želela oz. ona strok. vidi, da bi bilo bolje (SA455)

-        Včasih je dovolj, da dajo uporab. stisko ven iz sebe (ne pričakujejo rešitve, želijo le izprazniti bolečino ven) (DD140)

-        Oni skupaj z uporab. probajo poiskati rešitve – njemu prijazne (DD153)

-        Na CSD ne gredo tako v globino, kot ona pričakuje, da gredo na neki terapiji (DD154)

-        Ona ne dela po nobeni terapiji, ona dela socialno delo (ona dela skupaj s človekom in človek ima vse rešitve) (DD155)

-        V pogovoru s človekom so pomembni aha trenutki – da to še ni na ta način razmišljal in da bi mogoče kaj drugače naredil, delal, deloval (DD156)

-        Ko se pogovarjaš z uporab., ugotavljajo kaj je tisto zaradi česar ne morejo preživeti čez mesec (nima službe, poraba sredstev, zaposlovanje, sodelovanje z ZRSZ) (DD220)

-        Ona ima svetovalne razgovore z ljudmi (načrtujejo zadeve – tako, kot se dela soc. delo) (SD21)

-        Ljudje so zelo hvaležni, ne samo, da se jim da denar, ampak, da je ona tista, ki je bila prva ali edina, ki jih je poslušala ali jim je dala idejo za kakšno zadevo (SD257)

-        Ona uporab. spodbuja, tudi na nek način potisne naprej (SD258)

-        Spoznala je, da je pomembno, da sprejmeš ljudi tako, kot so (včasih je to lahko izziv, težko - zato, ker sebe ne sprejemaš) (SD259)

-        Ona je direktno, konkretno v praksi, dela z ljudmi, ima primere (SD278)

-        Uporab. – nekateri se zjokajo pri njej v pisarni in se pomirijo (SD301)

-        Njej pri delu pomaga to, da je pristna v tem kdo je in da deli to tudi z ljudmi (SD302)

-        Pomembno je, da s svojo glavo razmišljaš (SD332)

-        CSD Maribor – tam naj bi imeli več suporta za uporab., ki so brezposelni, kot oni tu (DA27)

-        V sodelovanjih z uporab. – moraš biti strok. del., ohranjati strokovnost, soustvarjati rešitve, odnos, ohranjati trezno glavo, dodajat moč uporab. (kljub vsem izzivom sodelovanj z uporab.) (DA263)

-        Drugače je ali uporabnikom le dajejo denar ali probajo res opolnomočiti družino – da bodo zmogli sami (SG71)

-        Dvojno vlogo lahko z dobrim odnosom omiliš – da to ni le nadzor, ampak, da je kot npr. coaching (SG74)

-        Neprostovoljni uporab. – pomembno je s kakšnim načinom, pristopom pristopijo, kakšen odnos z njimi vzpostavijo (da lahko nimajo občutka, da jih le kontrolirajo, nadzorujejo) (SG86)

-        Neprostovoljni uporab. – z dobrim, strok. odnosom lahko v njih spodbudijo upanje, da jim bo njihovo sodelovanje lahko pomagalo (SG87)

-        Zelo je pomembno kako se kakšen strok. del. loti sodelovanja z uporab. (SG88)

-        Ogromnokrat lahko z dobrim strok. odnosom spreminjajo zadeve skupaj z družino – ne le mimo njih (SG92)

-        Drugače je, če soc. del. le nalaga družini kaj mora narediti, kot pa to, da skupaj z njimi išče, kaj se lahko spremeni – da bo njim ustrezala tista oblika pomoči (in pridejo včasih tudi do boljšega cilja) (SG93)

-        Pri sodelovanju z uporab. je lažje, če nisi v dvojnih vlogah (SG185)

-        Razlika je ali bo edinstveni projekt pomoči naredila skupaj z uporab. ali pa bo uporab. naložila kam morajo iti (in oni tega ne bodo sploh upoštevali, ker mu ni v interesu) (SG220)

-        Njej se je še vedno v njeni praksi (ukrepi, storitve, različna področja dela na CSD) izkazalo, da najbolj deluje to, da z uporab. vzpostaviš spoštljiv odnos in da ne deluješ iz pozicije moči (SG236)

-        Z uporab. – dobro je, da skupaj z njimi raziskuješ zadeve (SG237)

-        Dober odnos z uporab. – tako lažje prihajaš do nekaterih sprememb (SG239a)

-        Dober odnos z uporab. – tako lažje uporab. sodeluje, pride (SG239b)

-        Uporab. – pomembno je, da imajo tudi oni odnos do procesa sodelovanj, pomoči (SG239c)

-        Dober odnos z uporab. – to se je njej izkazalo kot najbolj pomembno, učinkovito v strok. sodelovanjih z uporab. (SG240)

-        Tudi, ko je odvzela otroka materi, ker so ga morali zaščititi, sta še nadaljevali strok. sodelovanje (gre za dober odnos) (SG242)

-        Pomembno je, da smo odkriti z uporab. (da tudi, če moraš zaščititi otroka, da vedo zakaj) (SG243)

-        Pomemben je dober odnos z uporab. (SG244)

-        Razlika je ali daš otroka v rejništvo v sodelovanju s starši (da se lahko poslovi, če je to možno – kar ni vedno), kot, da ga vzameš in odpelješ (tu so odnosi zelo oteženi) (SG245)

-        Z uporab. je treba sodelovati (SG249)

-        V veliko primerih se da na drugačne načine z uporab. sodelovati, z oblikami pomoči, ki jih sprejmejo (SG251)

-        Virov moči za sodelovanja z oz. pomoč uporab. je dosti – v uporab., prostovoljcih, javnih delih (so ogromno stvari naredili, pa niso strokovnjaki) (SG262)

-        Razlika je ali v pogovoru spremljaš moč uporabnika ali nemoč – kam boš pripeljal proces pomoči (ali se osredotočaš na njegove vire ali pa na pomanjkljivosti) (SG268)

-        Uporab. imajo tudi vire, moči (SG270)

 

8.1.1.2         Povezovanje, sodelovanje med zaposlenimi

-         Za nekatera področja – že poteka povezovanje strok. delavcev (tudi med različnimi enotami) (DB122)

-        Večji CSD (kot je ta) – za nekatere uporab. se povežejo (SF253)

-        Imajo srečo, da njihova tajnica (kljub vsemu delu, ki ga ima) kar dobro pozna njihove uporab. (SE402)

-        Njihova tajnica – zaposlenim predaja inf. kako knjiži zadeve za iste uporab. pri različnih zaposlenih (da ima potem ona inf., da gre do sodelavke) (SE403)

-        Sodelavka, ki je prišla na njeno nekdanje del. področje – še nikoli ni delala tega področja in je rabila uvajanje (sta in še sedaj veliko skupaj delata) (SE532)

-        Vodja enote – včasih zaposlenim pove, če je govorila z uporab. ali s kom glede njih (SE548)

-        Ona si je izbrala sodelavko, s katero se dobro razumeta in ki ji bo ok iti z njo na teren (in niti ni bilo njeno delo to) (SE564)

-        Zaposleni si drug drugemu pomagajo zaradi svojih kolegialnih odnosov, ne zaradi dela, ki je podobno (SE565)

-        Delo strok. del. je odvisno tudi od povezanosti, vzdušja v kolektivu (SA254)

-        Kjer so dobri kolektivi – to je dobro za strok. kvalitetno delo (SA262)

-        Zelo dragoceno je imeti multidisciplinarno zastopan kader (pedagogi, psihologi) – da se multidisciplinarno soustvarja rešitve (DA103)

 

8.1.1.2.1         Timi

-        Za eno zadevo za uporab. so naredili tim (SB745)

-        Na enemu timu – je ta soc. delavka dala idejo, ki je bila drugim zelo v redu (SB747)

-        Na enemu timu – po tem, ko je ta soc. delavka dala idejo, ki je bila drugim zelo v redu, so ji poslali tudi te uporab. – so uredili, drugače bi uporab. res pristali na področju te soc. del. (otrok bi rabil v rejništvo) (SB749)

-        Na enemu timu – ta soc. delavka jim je povedala kaj bi bilo dobro narediti (SB753)

-        Na enemu timu – ta soc. delavka je pričakovala, da bodo drugi kolegi, zaposleni, napisali eno vlogo za katero je ona dala idejo za rešitev enih zadev za uporab. (SB754)

-        Strok. odločitev sprejmejo na podlagi ocene tima – ocene ogroženosti (ki jo naredijo v timu, ki ga skličejo) (SE70)

-        Sklicevanje timov – to je naredila večkrat tam, kjer je ocenila, da je res hudo, kjer je bilo ponavljajoče nasilje, kjer se je žrtev vračala k storilcu, kjer so bili majhni otroci, jih je bilo treba zaščititi (SE410)

-        Sklicevanje timov – prišla je policija, zdr. dom, šola, vrtec, DNK (odvisno kam so vpeti ti druž. člani) (SE411)

-        Sklicevanje timov – načeloma je kar, obstaja pripravljenost za sodelov. iz strani drugih instituc. v njihovem okolju (predvsem šole so zainteresirane, tudi zdravstvo kar (sicer odvisno od zdr.), policija) (SE414)

-        Sklicevanje timov – kadar so vabila, se iz drugih instit. kar udeležijo (SE415)

 

8.1.1.2.2         Strokovni kolegiji

-        Sedaj imajo strok. kolegije, a lokalni dir. več ne odločajo (SC90)

-        Oni imajo strok. kolegije na CSD 1 x mesečno – da si podelijo zadeve (DD202)

 

8.1.1.3         Varstvo otrok in družine

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožb ni bilo (kljub temu, da je bilo kar nekaj odvzemov) (SB275)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožbe na njeno delo, ko je pregorela – še sedaj meni, da ne bi kaj bistveno drugače naredila (SB276)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – pritožbe na njeno delo, ko je pregorela – naredila bi isto, a se ne bi tako pustila (SB278)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – je takšno delovno mesto, da se ji ni zdelo nič posebnega to in se za njene pojme tako dela, da se v zadevah odzove, proba nekaj narediti (SB282)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – ne rabi prav res za vsako malenkost prileteti (to ne pomeni, da kakšne zadeve ni naredila, ki bi jo lahko) (SB283)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – ni tako, da kakšne zadeve ni naredila (SB284)

-        Na prejšnjem delovnem mestu na področju varstva otrok in družine – probala je narediti največ kar je lahko (SB285)

-        Varstvo otrok in družine – je zelo usmerjeno v takojšnje delovanje (SB301)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – otroka sta čisto ok (se vsedeta v avto, ju pripnejo) (SB305)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – poskrbijo, da imata otroka za jesti, piti, igračko (da bodo otroci pot zdržali) (SB307)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – otrok je lahko zelo sodelovalen (ti da roko, gre kot ovčka s tabo) (SB312)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – ji je huje, da je otrok zelo sodelovalen (da roko, gre kot ovčka s tabo), kot če bi se drl in rekel, da ne gre (SB313)

-        Varstvo otrok in družine – odvzem otroka – to, da otrok noče iti, je normalna reakcija (otrok ne bi kar tako hotel iti s kom) (SB314)

-        Delo na CSD – kjer gre za najranljivejše skupine (tudi otroke), ona ne zmore reči, da je nekaj naredila in da je v redu in da bodo že (SE339)

-        Njej je zelo v redu predhodno družinsko posredovanje (preden se razhajata) – da določene inf. že na CSD dobita (DD266)

-        Pomoč družini je pomoč otroku (to je strokovni trend) (SG90)

-        Tudi, če zaščitiš otroka, je pomembno, da imaš s staršem delovni odnos (ker potem otrok lažje prehaja – gre za ta del sodelovanja tudi v teh ukrepih) (SG95)

 

8.1.1.4         ZUPJS

-        Z reorg. – bolj individualiziran pristop na ZUPJS – je izboljšanje kvalitete soc. dela znotraj CSD (SF22)

-        Z reorg. – bolj individualiziran pristop na ZUPJS – tudi oseba, ki vlaga DSP, če ima zraven kakšen izziv, stisko, se v pisarni gotovo bolj odpre, več pove (kot na informatorju pred vsemi – pred reorg.) (SF32)

-        Na tej enoti je precej poudarka na ZUPJS tudi na socialnem delu (ne samo, da delajo odločbe in so birokrati) (SF80)

-        Z reorg. – področje ZUPJS na enotah – odprejo se vedno še druge zadeve zraven (ne le, da rabijo denar, ampak tudi osebne stiske, izzivi) (SF106)

-        Z reorg. – področje ZUPJS na enotah – soc., strok. del. lahko delajo tudi na osebnih stiskah, izzivih uporab. (ker imajo redna srečanja) (SF107)

-        Res so bolj individualizirali pristop (SF135)

-        En uporab. je oddal 5 mesecev nazaj vlogo – ona mu je poslala več mailov, ker ga je želela prijazno informirati (SF174)

-        Subvencije najemnine za mestno občino – to je sociala le, ker imajo stik s temi ljudmi (oni imajo že DSP) (SF268)

-        Nekateri drugi CSD, ki imajo malo več časa, že imajo delavnice kako ravnati z denarjem (SF357)

-        Z reorg. – na enotah so na področju ZUPJS puščali zaposlene, ki bolj razvijejo socialno delo (DC129)

-        OD – to lahko tudi naredi, vnese vlogo v sistem nekdo, ki je naredil osnovno šolo (in res ne želi biti žaljiva do nikogar, taka je narava tega dela) (SE658)

-        ZUPJS – tudi tu probajo iti na teren pogledati kako dejansko živijo (da se bodo lažje odločili, kjer so IDSP) (DD143)

-        Če dobiš vlogo za IDSP, je treba pogledati celo situacijo (SD20)

-        Če imaš stanovanje in ne rabiš plačevati najemnine in imaš DSP – se da (pre)živeti (SD103)

-        Z uporab. – če se pomanjkanje denarja ponavlja in če ne naredijo dovolj – postopoma stopnjuje ukrepe (najprej proba finančno pomagati in opozori, naslednjič podobno, 3. pa to nato ustavi, če ne pripada) (SD116)

-        Transferji so v tej državi ugodni (v primerjavi z drugimi državami, v drugih državah tudi težje prideš do njih, kot v Sloveniji) (SD131)

 

8.1.1.5         Programi

-         So njihova nadstandardna dejavnost (zelo pomembno vplivajo na njihovo strok. delo) (DG153)

-         Izvajajo program socialno vključevanje posebej ranljivih skupin na eni izmed enot (DF196)

-         Področje starih – odvisno je koliko je občina bogata koliko imajo tam programov (kjer je bolj, jih imajo več, kjer je manj, jih imajo manj) (SB881)

-         Oni so delali tabor za mladostnike – in so tudi mame zraven vzeli (SC295)

-         Program za sodelovanja z Romi – to je dopolnitev njihove dejavnosti (DD298)

-         Programi javnih del – so se izkazali kot zelo dobri za družine (skupaj so delali) (SG255)

-          

8.1.1.5.1         Socialna aktivacija

-        Soc. aktivacija – soc. aktivatorji, izvajalci teh programov – pričakujejo, da bo zjutraj uporab. prišel na skupino (DC243)

-        Soc. aktivacija – za nekatere uporab. je dosežek že to, da vsak dan v tednu vstane zjutraj in je ob 8-ih na skupini v prostorih izvajalca (DC244)

-        Soc. aktivacija – za nekatere uporab. je dosežek že to, da zmore počakati do pavze, da kadi, če so izzivi, težave v duševnem zdravju (DC245)

-        Soc. aktivacija – rezultati v tej regiji so v okviru napovedanih – 25 % izhodov v zaposlitev in izobraž. (DC249)

-        Tu so imeli 3 pozitivne izhode na trg dela preko socialne aktivacije (DE4)

-        Soc. aktivacija – imajo zelo dober program (izvajalca, ki res super dela) (DD288)

-        Soc. aktivacija – tu so si izvajalci zamislili zelo dober program (medijske delavnice, oblikovanje lesa, naredili so jim garderobne omarice – na vsaki piše ime, dobili so bloke z imeni uporab. – jih pritegne) (DD293)

-        Soc. aktivacija – delaš ves čas na odnosih (DD294)

 

8.1.1.6         Delo na terenu, na domu

-        Odvisno je tudi malo od strok. del. same – koliko bo šla na teren (SČ22)

-        Socialno delo z uporabniki na domu – je najvišja oblika kvalitete soc. dela (DF208)

-        Kjer je bila prej na nekdanjem CSD – soc. delo na domu – se je izkazalo kot zelo dobro (res dober stik z družino lahko navežeš, veliko stvari se vidi) (DF218)

-        Soc. delo na domu (na njenem nekdanjem, predhodnem CSD) – strok. del. je skupaj z javnim delavcem zadevo spremljal (ker je bila le 1 strok. del. ali 2 – ki imata še veliko drugih zadev) (DF225)

-        Soc. delo na domu (na njenem nekdanjem, predhodnem CSD) – nudilo se je veliko učne pomoči (DF226)

-        Soc. delo na domu – vejo, da različni CSD izvajajo (DF230)

-        Soc. delo na domu – izvajajo ga kjer imajo kader – javna dela (DF231)

-        Soc. delo na domu – ona zelo podpira to (DF236)

-        Soc. delo na domu – Neverjetna leta to že imajo (v okviru šol za starše) (DF237)

-        Soc. delo na domu – izobraževanja v Sloveniji že imajo, obstajajo že (v okviru Neverjetnih let) (DF238)

-        Oni so šli tudi v en velik evropski projekt – gre za nadgradnjo pomoči na domu (ko se pripravlja Zakon o dolgotrajni oskrbi – zaposlili so 14 ljudi – bodo brezplačno nudili storitve, da so čim dlje doma upor.) (DČ98)

 

8.1.1.7         Interventna služba

-         Interventna služba – rešijo zadeve (SB221)

-        Interventna služba – nekaterim zaposlenim pove, da ja, da morajo sedaj takoj iti (SB234)

-        Interventna služba – subjektivno se odloči v trenutku kako bo naredila – ali bo šla takoj ali bo lahko kakšen drugi termin šla do njih – odvisno od situacije (SB245)

-        Interventna služba – hitre reakcije so zelo pomembne (SB247)

-        Interventna služba – če se dobro odzivajo, lahko potem institucije veliko bolje sodelujejo med seboj (SB255)

-        Interventna služba – če se dobro odzivajo – imajo drugi občutek, da se lahko na CSD zanesejo (da pridejo, se odzovejo) (SB256)

-        Interventna služba – s šolami je dobro sodelovala, ker je prišla, ko so jo rabili (ni rekla, da nima časa in da ne more in da ni njeno) (SB258)

-        Interventno delo – za to se odločajo starejše delavke, mlajše se ne odločajo, ker jih je strah (in rabiš 5 let delovnih izkušenj za PSP) (DČ59)

-        Interventno delo – na začetku gredo tudi nekatere druge delavke zraven, ko se uvajajo (DČ64)

-        Interventno delo – tiste, ki se odločijo za to, so fenomenalne (razvijajo nove oblike dela) (DČ67)

-        Interventno delo – ko jim daš svobodo dela, so ljudje ustvarjalni pri temu delu (samo moraš mu dati to možnost, treba si je upati in tako se največ naučiš) (DČ68)

 

8.1.1.8         Področje nasilja

-        Z žrtvami nasilja se v prisotnosti povzročitelja seveda nikoli ne pogovarjajo (SB364)

-        Področje nasilja – njeno delo je, da veliko iz tega področja prebere in da veliko zna (SB842)

-        Področje nasilja – njeno delo je, da če jo kdo kaj rabi, da ve (se ji zdi, da je to njena naloga v tem delu) (SB843)

-        Ko je nasilje – vedno zaščitijo otroka (SG91)

 

8.1.1.9         Posvojitve, rejništva

-        Nekateri CSD imajo skupine za rejnike (SB385)

-        Nekateri CSD imajo program za pripravo za posvojitelje (SB387)

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – jih povabiš v pisarno, se z njimi malo pogovoriš, preveriš (SB388)

-        Rejništvo – shema, delovanje je narejeno (SC247)

 

8.1.1.10      Modernost, interes za področja

-        Letos so kot področje ponovno moderne spolne zlorabe (se več o tem govori, je več izobraževanj v to smer, tudi sodstvo nekaj dela tu) (SB818)

-        Zadeve (področja) v sociali so moderne nekaj časa (SB819)

-        Področje spolne zlorabe – Hiša za otroke – mogoče je to, da se več o tem govori, je več izobraževanj, povezano tudi s tem, ko bo sodstvo imelo to hišo (imajo ta projekt) (SB846)

-        Področje spolne zlorabe – ima občutek, da je sedaj v zadnjem času ponovno več o tem področju, da je to področje ''in'', ko je bolj popularno, da se o tem pogovarjajo (SB848)

 

8.1.1.11      Preventiva

-        Preventiva – oni organizirajo tudi predavanja, delavnice po šolah (DČ312)

-        Z odraslimi – delajo v delovnih okoljih (promocija zdravega načina življenja) (DČ314)

-        Tudi oni delajo veliko na preventivi (za mlade) (DA161)

 

8.1.1.12      Odvisnosti

 

8.1.1.12.1    Alkoholizem

-         Alkoholizem – če to razumeš kako gre, znaš tudi marsikaj drugega (gotovo nasilje in še druge) (SB833)

-        Pove, da ima kar nekaj znanj glede razumevanj sodelovanj z ljudmi zaradi tega, ker je v šolo hodila (se izobraževala) (SB840)

 

8.1.1.13      Storitve

-        Na njihovi enoti izvajajo osebno pomoč, le če je katera zaposlena kakšni sodelavki rekla, da se kakšen uporab. želi vključiti (SA512)

-        Pri njih na enoti so imeli v zadnjih 2-h, 3-h letih 2 ali 3 družine vključene v storitev pomoč družini za dom (in še to, ker sta se 2 strok. del. res angažirali) (SA516)

 

8.1.2         Sodelovanja z drugimi organizacijami, drugimi

-        Pri sodelovanjih CSD in zdravstva je odgovornost obeh (DF142)

-        FSD – je imela na način Home coachinga prakso študentov (DF207)

-        Nekatere rejniške družine – so jim rekle, da bodo le še s tem CSD sodelovali – na podlagi jamčenj, zaupanj med sodelujočimi (SB617)

-        Sodelovanja z drugimi sektorji za uporab. – ko se postavijo v vrsto in ko naredi vsak, kar ima za narediti, so gotovo uspešni (SB811)

-        Pri sodelovanjih z drugimi org. (zdravstvom, šolstvom) – moraš paziti na obraz (SB950)

-        Ona vedno želi, da sodeluje z drugimi org. (SB951)

-        Če zaposleni iz drugih org. prepoznajo njo kot nekoga, s katerim lahko sodelujejo, se lahko zanesejo in da bodo nekaj naredili – bodo z njo sodelovali in se bodo zmenili (ker se prepoznavajo, da so v redu) (SB952)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – probajo delati na ta način, da povabijo vse v sodelovanje (SB986)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – to, da povabijo vse v sodelovanje, se ji zdi, da se splača (SB988)

-        Sodelovanja z drugimi org. – imeli so gospoda, ki je v tej regiji delal mala kazniva dejanja – in je CSD tudi povabil vse deležnike in so pogledali kaj kdo lahko (kaj je možno, kaj ni možno) (SB989)

-        Sodelovanja z drugimi org. – to, da v sodelovanja povabijo vse deležnike, se jim obrestuje, kot dobro (da jasno povejo kaj ja in kaj ne) (SB990)

-        Sodelovanja z drugimi org. – ker so majhen CSD, se da, da v sodelovanja povabijo vse deležnike (SB991)

-        Sodelovanja z drugimi org. – tudi na večjih CSD se da, da v sodelovanja povabijo vse deležnike (SB992)

-        Primer – gospod, ki je brezdomec – ne upošteva nobenih pravil – sodelovanja z drugimi org. – so se vsi dobili in pogovorili glede tega (ni tako, da ne bodo prišli, da jih ne bi brigalo, da ni njihov problem) (SB1001)

-        Sodelovanje z drugimi org. – način tega CSD je, da se v sodelovanje povabi vse soudeležene (SB1002)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – to, da povabijo vse v sodelovanje, je dobro in se jim obrestuje kot dobro (SB1004)

-        Sodelovanje z drugimi org. – to, da povabijo vse v sodelovanje – to je tisto, kar lahko naredijo (probajo, da je odziv in dogovor med institucijami – kaj bodo, kako bodo) (SB1005)

-        Sodelovanje z drugimi org. – to, da povabijo vse v sodelovanje – dajo tudi odgovor javnosti, če je treba (ker je tu izziv, problem) (SB1006)

-        Ko jih na CSD pokličejo iz drugih institucij, so tam na tej instituciji v težavah (tam je oseba, ki je tam zaposlena, ki je v težavah – in je prav, da se odzove, da gre tja, ker to je dragoceno) (SB1010)

-        To, da se odzovejo v sodelovanjih z drugimi org. – se ti gotovo pozitivno vrne (SB1011)

-        Sodelovanja z drugimi org. – ko se je ona odzvala in je ona prišla in je CSD prišel – ko bodo oni na CSD rabili, se bodo tudi oni iz drugih org. odzvali (ker vejo, da so se oni na CSD) (SB1012)

-        Sodelovanja z drugimi org. – če si se odzval, ko te je nekdo rabil, potem je njim težje pogledati in dati stran, če jih ti rabiš (to tako gre; nekomu, ki te je že enkrat reševal) (SB1013)

-        Sodelovanja z drugimi org. – če si se odzval, ko te je nekdo rabil – večinoma smo ljudje dovolj etični, da se potem tudi odzovemo, da si pomagamo, probamo ene zadeve narediti (SB1015)

-        V tem območju se trudijo, da institucije med seboj sodelujejo (DE209)

-        Že vrsto let so v sodelovanju z mladinskim centrom in s policijsko postajo – imajo program glede drog in alkohola – gredo tudi na šole (predavanja, delavnice – izvajajo jih prostovoljci) (DČ110)

-         

 

8.1.2.1         Policija

-        Policija – sodelovanje z njimi v tej regiji je res ok (so v dobrih odnosih, se zmenijo zadeve) (SB501)

-        Policija – načeloma so z njimi v dobrem odnosu (SB506)

-        Policija – ker so načeloma z njimi v dobrem odnosu, je jeze med njimi manj enih na druge (SB507)

-        Policija – ko ji je enkrat njihova policistka nekaj rekla, kar ji zelo ni bilo všeč – ker je bila to ona (ker ona je v redu), se ni tako ujezila in je ona drugače skomunicirala in so se zmenili (SB509)

-        Policija – primer – ona soc. delavka jim je rekla, da je bil otrok žrtev kaznivega dejanja in da bi se mogoče oni morali z njim pogovoriti in ga pripeljati na policijsko postajo (SB512)

-        Policija – primer – ko jim je ona soc. delavka rekla, da je bil otrok žrtev kaznivega dejanja in da bi se mogoče oni morali z njim pogovoriti in ga pripeljati na policijsko postajo – so se strinjali in naredili to (SB513)

-        Ona pozna naloge policije (SB515)

-        Policija – primer – ona soc. delavka ve, da se morajo policisti pogovoriti z otrokom, ki je bil žrtev kaznivega dejanja (SB525)

-        Policija – primer – ona soc. delavka je policiste opozorila, da se morajo pogovoriti z otrokom, ki je bil žrtev kaznivega dejanja (SB526)

-        Policija – primer – ker ona soc. delavka ve, da se morajo policisti pogovoriti z otrokom, ki je bil žrtev kaznivega dejanja in ker jih je opozorila, so oni to naredili (ni bil problem, da oni ne bi) (SB527)

-        Policija – primer – gospod prijavil nasilje v povezavi z otrokom, so klicali interventno soc. delavko – policija ni nič naredila – naslednji dan jih je vprašala koordinatorica za prepr. nasilja kaj je to bilo (SB531)

-        Policija – primer – gospod prijavil nasilje v povezavi z otrokom, so klicali interventno soc. delavko – policija ni nič naredila – naslednji dan so potem uredili s koordinatorica za preprečevanje nasilja (SB532)

-        Policija – primer – ko je deklica takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav) – všeč je bilo tej soc. delavki, da je policija predlagala sestanek (so imeli evalvacijski sestanek) (SB554)

-        Policija – primer – ko je deklica takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav) – na evalvacijskem sestanku so se pogovorili kaj je bilo narejeno in kaj ne (SB555)

-        Policija – primer – ko je deklica takoj pobegnila iz kriznega centra (po tem, ko je policija naredila vse prav) – na evalvacijskem sestanku se niso skregali in grdo gledali (lahko bi tudi bilo, da ne bodo več) (SB556)

-        Na MNZ so dobili tudi potrditev, da so bili zelo dober projekt – sodelovanje s policijo (DČ111)

 

8.1.2.2         Šole

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona je naredila to, da ko je prišla na to delovno mesto, ena prvih zadev je bila ta, da vsako leto skliče šole na posvet (SB970)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – posvet – se mora kar potruditi za to, imajo, pripravijo eno temo, jo probajo narediti, se o tem pogovarjati (SB971)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – v ta namen, da se vidijo (oni njo, da vidijo njene strok. delavke, da se one med sabo vidijo, ker drugače se sploh ne) (SB972)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – svetovalne delavce šol (vseh šol v tej regiji– za vsako regijo posebej, ker drugače jih je toliko, da bi rabili dvorano) (SB973)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – to je prva zadeva, ki jo je naredila, ko je prišla na to delovno mesto (je to že nekje videla, si ni sama izmislila) (SB974)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – da se oni vsaj 1 x na leto vidijo (SB976)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – se pogovarjajo o eni temi (kaj vsak od njih misli, predstavijo kaj delajo, kaj vsak lahko naredi) (SB978)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – letos bodo imeli temo med vrstniškega nasilja (to naj bi bil zelo trd oreh) (SB979)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – lani so imeli na temo seznama otrok kateri so bili cepljeni, kateri ne (to se sploh ne sme delati, lahko bi prijavili, a niso) (SB981)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – lani so imeli na temo seznama otrok kateri so bili cepljeni, kateri ne – in kaj naj bi CSD naredil (SB982)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – lani so imeli na temo seznama otrok kateri so bili cepljeni, kateri ne – to ni delo CSD (bi lahko zavrnili in bi bilo to, to) (SB983)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – lani so imeli na temo seznama otrok kateri so bili cepljeni, kateri ne – so jih iz CSD povabili (šole, zdravstvo, policijo) (SB984)

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – lani so imeli na temo seznama otrok kateri so bili cepljeni, kateri ne – so si povedali kaj kdo lahko dela (SB985)

-        Z otroci sodelujejo v šolah (DČ313)

-        Tisti, ki ne pridejo na roditeljski sestanek – te ljudi želijo tudi doseči (DČ317)

 

8.1.2.3         Neverjetna leta

-        Neverjetna leta – že nekaj let je v Sloveniji (DF173)

-        Neverjetna leta – široko zajema več ciljnih skupin uporabnikov (nosečnice, starši, vzgojiteljice, učitelji) (DF199)

-        Neverjetna leta – pri njih so se in se še bodo izvajala izobraževanja (DF202)

-        Neverjetna leta – oni so to izvajali preko Evropskih finančnih mehanizmov (je bil Evropski projekt, kjer so sodelovali kot partner – trije nekdanji CSD v Sloveniji so bili) (DF240)

-        Neverjetna leta – izvajali so delavnice – šole za starše (vsak teden se srečujejo in gredo po sklopih, tematikah) (DF241)

-        Neverjetna leta – sodelovalo je več organizacij (Pediatrična klinika, trije CSD, Družinski center Mala Ulica, Zdravstveni dom Celje, Svetovalni center Ljubljana) (DF242)

-        Neverjetna leta – šole za starše – učenje sodelovanj z otroci (DF243)

-        Neverjetna leta – šole za starše – ta sistem deluje (to ugotavljajo tudi starši) (DF244)

-        Neverjetna leta – šole za starše – pohvali se pozitivno vedenje (s pohvalami, nagradami) (DF245)

-        Neverjetna leta – šole za starše – je zelo uspešen sistem, so zelo uspešne te šole (in zaželene in iskane in obiskane) (DF246)

-        Neverjetna leta – šole za starše – so zelo dobre za uporabnike CSD, ker ne zahteva zelo veliko znanj iz psihologije in notranjih (pre)bojev (DF247)

-        Neverjetna leta – šole za starše – izkaže se, da veliko otrok, ki naj bi bili ''problematični'', le-to niso (DF248)

-        Nadgradnja šol za starše je delo na domu (DF249)

-        Neverjetna leta – rezultati so bili res v redu (DD270)

 

8.1.2.3.1         Home coaching

-        Home coaching – to lahko že delajo v okviru pomoči družini za dom (ni treba, da bi se to potrebovalo dodatno pisno urediti, da se to lahko izvaja) (DF210)

-        Home coaching – ji je blizu ta način (DF253)

 

8.1.2.4         Center Logout

-        Letos je povabila center Logout, da so prišli k njim za predstavitev njihovega delovanja (kaj vse je možno) (SB865)

-        Center Logout – so zelo dobri glede njihovega delovanja na področju zasvojenosti z digitalnimi napravami (SB866)

-        Center Logout – so prva organizacija v Sloveniji, ki uči delati na področju zasvojenosti, odvisnosti z digitalnimi napravami (SB867)

-        Center Logout – delajo z vsemi generacijami (SB868)

-        Center Logout – ko so jim predstavili delovanje, je tam šele videla, so jim povedali, da obstajajo programi, aplikacije na telefonu – varuške, da jih lahko naložiš, spremljaš otroka (ker tega ne vejo) (SB869)

-        Center Logout – so jim povedali, da preko programov, aplikacij na telefonu – varuške, lahko spremljaš otroka (kje je, kaj dela, omejiš koliko časa je gor) (SB870)

 

8.1.2.5         Povezano z mediji

-        Na CSD – so zelo previdni pri obelodanjanju v medijih o uporab. (zaradi prepoznavnosti – če pridejo nazaj do njih, povejo koliko dobrega je bilo narejenega, da so dobili dobro pomoč, da so rezultati) (DC395)

-        Na vsakem od 16 CSD – je od dir. odvisno koliko gredo v smer, se angažirajo za promocijo, dobro javno podobo CSD (DC405)

-        Vseeno ji je glede potencialnega prihoda vseh medijskih hiš zaradi strok. odločitev (v katere verjame) (SE443)

-        Če bi bilo treba odgovarjati javno glede njenih strok. odločitev, tam kjer trdno stoji za njimi, bi odgovarjala (SE445)

 

8.1.3         Laična pomoč na domu

-         Z njo vstopajo v družine (kjer zaznavajo izzive/težave in jim drugače ne morejo pomagati) (DG159)

-         Program soc. vključevanje posebej ranljivih skupin – imeli so laične del. (javne del. in štud. 5. letnika FSD na praksi, ki so hodili v družino – 1 – 2 x na teden) (DF197)

-         Kjer je bila prej na nekdanjem CSD – so izvajali soc. delo na domu (javni del. so hodili v družine) (DF217)

-         Soc. delo na domu (na njenem nekdanjem, predhodnem CSD) – javna del. je sodelovala z družino na domu (mama je zapustila družino, oče je ostal sam, javna del. mu je pokazala kako z otroci sodelovati) (DF227)

-         Soc. delo na domu (na njenem nekdanjem, predhodnem CSD) – javni del. so se pogovarjali s starši o njihovih vzgojnih težavah, izzivih (DF228)

-         Soc. delo na domu (na njenem nekdanjem, predhodnem CSD) – izvajalci niso bili strok. usposobljeni (DF229)

-         Prostovoljci – ko so hodili v družine, so vzpostavljali odnos na drugačen način in so ogromnokrat pripomogli k ogromno sprememb v družinah (na odnosni ravni) (SG252)

-          

8.1.4         Ob začetku dela na CSD

-        Ob začetku dela na CSD – je ''padla'' v delo, se je zelo hitro znašla (SF81)

-        Ob začetku dela na CSD – en dan je imela uvajanje (tako, da je gledala pri njihovi vodji) (SF83)

-        Ob začetku dela na CSD – drugi dan je bila že sama v pisarni (in je cel dan sprejemala uporab.) (SF84)

-        Ob začetku dela na CSD – njej je šlo v redu (SF85)

-        Ob začetku dela na CSD – ji je šlo lažje, ker je že prej prostovoljstvo in prakso delala na CSD (SF87)

-        Ob začetku dela na CSD – dobro pozna ljudi, ki so v sociali in je bilo potem zato tudi lažje (SF88)

 

8.1.5         Postopek izbire za delo na CSD

-        V postopku izbire za delo – je imela srečo, da ko se je prijavila na razpis, ni bilo nobenega s strok. izpitom (SF75)

-        V postopku izbire za delo – dir. in vodja sta se odločila za njo, kljub temu, da še nima narejenega strok. izpita, ker jima nobeden drug ni bil psihološko primeren v izbirnem postopku (so se raje odločili zanjo) (SF77)

-        V postopku izbire za delo – dir. in vodja sta se odločila za njo – ker jima je bila osebnostno všeč (SF78)

-        V postopku izbire za delo – dir. in vodja sta se odločila za njo – so videli, da bi ona lahko delala dobro na tem delovnem mestu (tudi socialno delo) (SF79)

 

8.2         Zaposleni

-        Morajo biti optimisti, da bodo v nadaljevanju bolj kakovostno opravljali soc. delo na CSD – če ne bi bili, ne bi zmogli vsega tega dela in navduševanja zaposlenih (DC206)

-        Zaposleni na CSD – meni, da bi vsak, ki bi ga vprašali, rekel, da mu je mar za ljudi (SB739)

-        Zaposleni na CSD – dvomi, da kdo, ki pride na CSD, sovraži ljudi (misli, da tega ni, da je težko, da je na CSD) (SB740)

-        Zaposleni na CSD – jih je vseh sort na CSD (kaj slišijo in kaj ne slišijo) (SB741)

-        Na CSD – zaposleni – se moraš izkazati (kakor drugje) – da pokažeš strokovnost (jo imaš ali nimaš) (SB911)

-        Se ji zdi tudi prav, da se rabijo zaposleni na CSD dokazati (povsod se rabiš, to ni nič kaj takega, je edino pravilno) (SB913)

-        Ona ima gotovo pravico, da po svoje vidi delovanje CSD (SB1016)

-        Njeno videnje delovanj CSD ne more odražati neke skupine (SB1017)

-        Delo na CSD – ona načeloma ni taka oseba, da ko dobi zadevo, da je nekdo nekje enega otroka pretepel, da bi naredila 1 ali 2 razgovora in da bi zadeve zaprla (SE336)

-        Njej se zdi, da je dokaj solidna soc. delavka (SE567)

-        Ona še vedno zelo rada dela soc. delo (SE614)

-        Strokovnjak – ima neko integriteto osebnostno (SC192)

-        Strokovnjak – ne bo soglašal s tem, da bi upravni razlogi preglasili strokovne (SC193)

-        Sedaj, tu, kjer dela, je ugotovila, da je soc. delo njeno poslanstvo in zelo rada dela soc. delo (SD90)

-        Ona uživa delati z ljudmi (SD92)

-        Za to delo rabiš biti zelo dober strokovnjak in tudi osebnostno urejen (da delaš na sebi in preko svojega procesa tudi napreduješ) (SD291)

-        Nima več tega, da bi mogla vsem ugajati (SD330)

-        Če je delavec zadovoljen, uspešen pri delu, stimuliran, podprt, izobraževan in ve, da je pomemben, da ima vrednost za delodajalca – tak delavec zelo dobro dela, deluje (DA121)

 

8.2.1         Skrb zase, podpora

-        Skrb zase (zaposleni) – hodijo na sprehode (SČ91)

-        Skrb zase (zaposleni) – izvajajo jogo (SČ92)

-        Skrb za sebe – en del se je naučila, da reče: Ne, ne bom. (in se je tudi odločila) (SB779b)

-        Vsaka oseba rabi poskrbeti za sebe – ona tako, da mirno spi (da lahko spi – da nima polno glavo vsega in da ve, da kar je bilo, je bilo ok) (SB795)

-        Skrb zase – se naučiš reči tudi: Ne, ne bom. (SB796)

-        Skrb zase – pri njih na tem CSD, na njihovi enoti je načeloma dobra klima (SE364)

-        Skrb zase – pri njih na tem CSD, na njihovi enoti so kar povezan kolektiv (SE366)

-        Skrb zase – pri njih na tem CSD, na njihovi enoti – občasno imajo kakšne izlete (ni velikokrat, npr. 1 x na leto) v smislu druženja (in tam res se probajo ne pogovarjati o njihovih uporab., ampak o njih) (SE367)

-        Skrb zase – pri njih na tem CSD, na njihovi enoti – imajo novoletno druženje (SE368)

-        Skrb zase – pri njih na tem CSD, na njihovi enoti – družijo se ob praznovanju okroglih obletnic zaposlenih (SE369)

-        Skrb zase – doma dela tisto, kar jo veseli in kakor ji paše (čim več druženja z ljudmi, da je sama) (SE370)

-        Skrb zase – doma – se ukvarja s športom (SE380)

-        Skrb zase – ko je dosti pod stresom, ji tudi športanje paše (SE384)

-        Skrb zase – obstajajo različni ventili, ki naj bi jih imeli podobne večina ljudi (SE385)

-        Skrb zase – ona načeloma ne športa zelo veliko (pove, da načeloma ni nek športnik) (SE386)

-        Skrb zase – ji je dobro iti na kakšen daljši sprehod, v kakšen hrib občasno (SE387)

-        Interventno delo – to je tudi njo opolnomočilo iz strok. vidika (DČ61)

-        Pomembno je, da ne pregoriš pri delu (DČ71)

-        Rabijo biti suportirani pri svojem delu (tudi v organizacijskem smislu, da imaš omogočeno tudi supervizijo, če rabiš za ta primer – to je tudi možno narediti) (DČ260)

-        Na CSD – zventilirati se moraš zaradi vsega dela, pritiskov (DD189)

-        Ona se sedaj še uči – kako se postaviti zase, kako paziti nase (povezano z absentizmom, bolniškimi) (SD84)

-        Zaposleni se preko humorja filtrirajo, ker drugače tega ne zdržijo (SD217)

-        Pri sebi opazuje in razmišlja o tem, da ima zelo ponotranjen vzorec žrtve in kot, da se omamlja s tem (SD303b)

-        Zelo skrbi za svoje telo – kaj je, da telovadi, da ostane fit in da dovolj spi in počiva (SD305)

 

8.2.1.1         Izobraževanja, znanja, vedenja

-        Skrb zase (zaposleni) – imajo izobraževanje (SČ90)

-        Psihoterapevtske šole v Sloveniji – pomemben je dober odnos (sama šola ni tako pomembna) (DF262)

-        Ona je ''ilegalec'' – mora še narediti strokovni izpit (SF76)

-        Ob začetku dela na CSD – takoj je naredila ZUP (to je morala imeti) (SF90)

-        Nima narejenega še strok. izpita (čaka, da doseže pogoj – pol leta mora biti zaposlena, ker nima pripravništva) (SF91)

-        Strok. izpit – bo v nadaljevanju naredila (SF94)

-        Dodatnih izobraževanj imajo zelo veliko na voljo (jih imajo dosti, imajo ves čas možnosti dodatnih izobraževanj, če imaš željo) (SF386)

-        Je že šla na nekaj izobraževanj (SF388)

-        Izobraževanja, na katera je šla, so se ji zdela dobra in so ji bila super (dosti različnih vsebin za vsa področja) (SF389)

-        Komaj čaka, da naredi strok. izpit (čez 1 mesec doseže pogoj) (SF478)

-        Ima še 1 leto časa, da naredi strok. izpit (SF479)

-        Soc. delavce pošiljajo na različna usposabljana iz ZUP itn. (DC136)

-        Ona je bolj konkretno socialno delo spoznavala na CSD (DC412)

-        Izobraževanje na CSD – šola je ok, ker dobiš en paket znanja (SB146)

-        Izobraževanja – enodnevna, nekaj urna, ki jih imajo – so v redu (SB326)

-        Uporaba konceptov soc. dela – je en del stvar mentorstva (SB641)

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – pomembno je le, da imaš usposabljanja narejena (in to je to) (SB659)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – ona je dosegla vsa napredovanja (SB692)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – nekateri so še prej kot ona dosegli vsa napredovanja (SB693)

-        Izobraževanja – eno najboljših, od kratkih, je bilo, ko so se pogovarjali o njihovem odnosu do nasilja (SB714)

-        Izobraževanja – koncepte lahko ona prebere (SB715)

-        Izobraževanja – koncepte ji lahko nekaj na izobraževanju razložijo (SB717)

-        Izobraževanja – pri Žoržu so imeli delo z mladostniki (na 2, 3 mesece je bil en cel dan (cca. 6, 7 ur) v enem letu, cca. 4 x na leto, ni bilo vse v enem sklopu) (SB719)

-        Izobraževanja – Žorž ji je veliko dal (SB720)

-        Izobraževanja – pri Žoržu so imeli delo z mladostniki – je bil v redu, zelo dober program (tega si je zelo zapomnila) (SB721)

-        Izobraževanja – trenutno kako potekajo – noče, ne more reči, da oni slabo naredijo (SB724)

-        On ima diplomo iz psihoterapije (iz Evropske zveze) (SC5)

-        SCSD ponuja nekatera izobraževanja (SC282)

-        Vsi zaposleni se želijo izobraževati (DE327)

-        Ona želi vse zadeve vedeti (SA439)

-        Kolegici, ki delata skrbništvo odraslih – sta že imeli 4 urno notranje interno izobraževanje za zaposlene sodelavce na njihovi enoti (SA441)

-        Strok. del. – so dosti specializirani na njihovem področju (SA444)

-        Njene sodelavke so v preteklosti (10, 15 let nazaj) imele izobraževanje plačano iz strani države (so jih visoko usposobili) (SA478)

-        CSD – ima še vedno to možnost, da svoje zaposlene pošilja na izobraževanja (DD225)

-        Znanja – to ni iz danes na jutri – to pridobivaš preko izkušenj (DD227)

-        Na CSD – je veliko priložnosti za dod. izobraževanja (DD232)

-        Na CSD se je največ, zelo veliko naučila do sedaj (kljub vsem raznolikim izkušnjam, ki jih ima) (SD78)

-        Tu na CSD se je največ, zelo veliko naučila – vsebinsko in tudi osebnostno (SD81)

-        Kar se je naučila na CSD – kje je tvoj ego (SD82)

-        Njihov pomočnik dir. jo je veliko naučil – ker jo izziva na nek način in zahteva od njih veliko (SD220)

-        Ona se je na CSD veliko naučila – vse ji je ven potegnilo, kar ni vedela o sebi (in še kaj bi se našlo) (SD240)

-        Prijateljica ji je rekla, da naj ne da odpovedi, ker je to optimalen poligon za učenje za njo (SD260)

-        SCSD, SZS – so org. odlična in cenovno dostopna izobraževanja (DA128)

-        Prostovoljci – imajo tudi izobraževanja za njih, jih usposabljajo (DA282)

-        Koncepti soc. dela so se skozi zgodovino razvijali (SG218)

 

8.2.1.1.1         Fakulteta za socialno delo

-        Izobraževanja – opolnomočenje – to ji je ostalo od znanj, konceptov, ki jim jih je Gabi dala (SB704)

-        Teorija na FSD – dobro je, da jo slišijo, imajo, je nujno (SE606)

-        Na FSD – so jih učili, da si vzameš čas za človeka, da delaš z njim majhne korake, da ga spodbujaš pri majhnih spremembah (vse to se je slišalo zelo v redu in tudi res je, kadar je to možno narediti) (SE607)

-        Na FSD – se ji je zdelo soc. delo tako fajn, luštno (tako je ona doživljala) (SE613)

-        Ko je ona, kot študentka FSD, prišla na prakso in je bila na CSD – ji je bilo prihranjeno kako je odvzem otroka (šla je na takšne obiske na domu, ki niso bili nič posebnega) (SE615)

-        Enkrat si kar naenkrat na CSD zaposlen, diplomiran, plačajo te za delo – in sedaj moraš iti tja in moraš biti ti tisti, ki vodiš razgovor (to se ji zdi razkorak med teorijo na FSD in dejanskim delom na CSD) (SE616)

-        FSD – zelo v živo se spomni, kako je prof. razlagal kakšna je razlika, če sprejmeš vlogo za OD (če le sprejmeš vlogo in rečeš adijo in kako je, če si prijazen, mu daš roko, si vzameš čas – le to se spomni) (SE623)

-        Ona kot študentka FSD si ni predstavljala, da lahko pride gospa in reče, da jo je mož prevaral, šel z mlajšo, da jo je pretepel in da želi v materinski dom – in da ti urediš vse in je potem še veliko izzivov (SE627)

-        Ko so oni, kot študenti na FSD, vadili – so bili zelo prijazni uporab. (nobeden se ni na nobenega drl, ni oporekal, se ni pritoževal, so bili zelo solidarni – to ni vsakodnevno, a se zgodi) (SE633)

-        On je bil na kongresu leta 2016 (SC1)

-        Na FSD – so odlični za teoretski del stroke (SC74)

-        FSD – so v redu, jih je dobro slišati (SC76)

-        Želi na kongres soc. dela prijaviti temo glede reorg. CSD (iz različnih vidikov – zaposleni, raziskovalci, stroka, vodstveni vidik) (SC293)

-        7 let nazaj, ko je bila na FSD, so imeli en tabor na Rakitni (2, 3 dni) – skupinska psihoterapija (tam so imeli še bolj poglobljene skupinske terapije – je bilo zelo varno okolje, so se zelo povezali, si zaupali) (SA475)

-        Izobraževanja FSD na Rakitni – so imeli drevo življenja v manjših skupinah (in so prišle zadeve ven iz njih, so spoznali ljudi, povezali so se na drugi ravni, ne le na podlagi fakultete in nalog) (SA476)

-        Izobraževanja FSD na Rakitni – tam so se najbolj povezali (SA477)

 

8.2.1.1.2         Teorija izbire – realitetna terapija

-        Izobraževanja – dodatno se je izobraževala iz teorije izbire (SB327)

-        Izobraževanja – malo so jo opremili (prej je imela ''motiko'', potem je dobila ''plug''/''frezo'') (SB330)

-        Izobraževanja – naredila je certifikate (SB331)

-        Izobraževanja – kar veliko soc. delavk je šlo na teorijo izbire (SB341)

-        Izobraževanja – teorija izbire – je dosti praktična (SB342)

-        Izobraževanja – teorija izbire – je hitro delujoča (SB343)

-        Izobraževanja – teorija izbire – je v redu izobraževanje (SB347)

-        Izobraževanja – ona je šla na izobraževanje iz realitetne terapije (teorije izbire) (SB698)

-        Izobraževanja – njej je izobraževanje iz realitetne terapije (teorije izbire) veliko dalo (SB699)

-        Ona se uči za terapevtko (realitetna terapija) (SA401)

-        Ona z dod. izobr. – zna bolje postavljati meje (svoje osebne), da ne prevzema težav oseb nase (SA456)

-        Ona z dod. izobraž. – vidi, da ona ne more nič namesto drugega narediti (SA457)

 

8.2.1.1.3         Mediacija

-        On in njegova sodelavka sta se celo leto izobraževala iz mediacije (DE337)

-        Mediacija – on se je že leta 2011 izobraževal (v povezavi s SCSD) (DE348)

-        Usposabljanje iz mediacije – so različni koncepti, ko so se izobraževali (in so bili zmedeni) (DE349)

-        Družinska mediacija – kar nekaj zaposlenih se je usposabljalo za to (SA400)

 

8.2.1.1.4         Za družinski zakonik

-        Izobraževanja – konec januarja 2019 so imeli izobraževanje s sodniki za Družinski zakonik (SČ196)

-        Izobraževanja – imeli bodo še eno izobraževanje za Družinski zakonik (SČ197)

-        Sedaj so bili na seminarju za DZ in so dobili primere (nekaj let nazaj bi rekla, da to ni možno, da se to lahko zgodi le na TV, sedaj, po toliko letih dela na CSD, se ji je zdela situacija čisto realna) (SE626)

 

8.2.1.2         Supervizija

-        Skrb zase (zaposleni) – imajo supervizije (SČ89)

-        Supervizija – jo imajo, skupinsko (1 x na mesec in hodi nanjo) (SE371)

-        Pred leti je imela tudi 1 x izredno supervizijo za en primer, ki je bil njen (to je takrat bilo ponujeno iz strani vodstva, a ni bila vodja ista, kot je sedaj) (SE372)

-        Supervizija – njej trenutno je to dovolj, ok kar imajo skupinske supervizije (SE374)

-        Supervizor – dal mu je misliti, da je napredoval osebnostno (DE277)

-        Pomembna je supervizija (DČ70)

-        Oni imajo tudi za javne delavce supervizijo – oni to rabijo (DČ278)

-        Na supervizijah – one razčiščujejo njihove interne stvari (SA224)

-        Supervizorka – jim je rekla, da kvaliteto iz supervizije lahko širijo na kolektiv (tudi na tiste, ki ne hodijo na supervizijo) (SA225)

-        Supervizija – njena kolegica še po 20-ih letih dela odkriva nove stvari, nove poglede (SA472)

-        Zaposleni se lahko zventilirajo preko supervizije (DD190)

-        Če je kakšen zahteven, poseben primer, se lahko org. tudi individualna supervizija (DD191)

-        Koordinatorji – imajo na SCSD supervizijo (za vse koordinatorje iz cele Slovenije) (DD192)

-        Supervizija – to strok. del. rabi, da se razbremeni (da lažje določi kaj je moja odgovornost in kaj ni moja odgovornost) (DD195)

-        Ko so imeli zahtevne primere, si je tudi ona izborila individualno supervizijo – to je privilegij in pravica vsakega strok. del. (DD196)

-        Ind. supervizija – to pa je res nekaj, kar lahko daš strok. del. (DD197)

-        Lažje je dati strok. del. ind. supervizijo, če imaš lastno izkušnjo (kot jo ima ona) (DD198)

 

8.2.2         Delovna mesta

-        Odvisno je od kulture na različnih CSD koliko zaposleni razumejo zadeve na različnih delovnih mestih CSD (SB289)

-        Reorg. ni spremenila različnih kultur na različnih CSD glede tega koliko zaposleni razumejo zadeve različnih delovnih mest na CSD (SB290)

-        Zaposleni na CSD – lahko tudi imate srečo in bo nekdo, ki neko zadevo dela na novo, kar znal delati oz. se bo znal obrniti sam – in vedeti kam se lahko nasloni, koga lahko vpraša (SB909)

-        Ob menjavi del. področja je rabila urediti zadeve ob prehodu (SE531)

-        Včasih je dobro, da se zaposleni zamenjajo na področjih (da si ne prisvojiš kar nekega dela – kot da je to delo edino prav in da ga ti najboljše delaš, da znajo tudi drugi in bodo lahko bolje delali) (DČ343)

-        Na vsake toliko časa je treba, je dobro zamenjati področja dela – s tem se dodatno izobražuješ, dobivaš druge perspektive (DD228)

-        Dir., ko je še imel to moč, jih je zaposloval tako, da so vsi po enem kopitu tu narejeni (malo posebni, vsak po svoje, malo čudaški) – da naj bi res živeli to delo (SD111)

-        Od vseh služb, ki jih je imela, ji je ta najboljša, kjer je sedaj in tudi najdlje je tu (ne gre za področje, ji ni najbolje to področje ZUPJS; najbolje ji je organizacija, sodelavci; hkrati najbolj naporna, zahtevna) (SD261)

 

8.2.2.1         Vodstvene funkcije

-        Najbolje delujejo CSD, kjer imajo vodje, ki imajo združene sposobnosti obvladanja socialne tematike in je hkrati zmožen poslovati in biti organizacijsko sposoben (SF406)

-        CSD v Slo., ki imajo urejeno, da imajo eno osebo na vodilnem položaju, ki strok. obvlada zadeve – lahko bolj strokovno dela cel CSD (SF416)

-        Dosti je pomembno, da je sposoben soc. del. dir. oz. pomočnik dir., da lahko strok. dobro delujejo zadeve (SF432)

-        Profil vodje CSD je pomemben in vpliva na kvaliteto dela na CSD (tu je videla razliko med CSD) (SF439)

-        Z vodji CSD ni kaj zelo narobe (SB293)

-        Ena, ki je bila vmes vodja te enote, je bila strokovno zelo dobra (SE452)

-        Ena, ki je bila vmes vodja te enote, je bila strokovno zelo dobra – ko je bilo treba odvzemati otroke, je bila ona v njeni pisarni in intervjuv. na terenu in je napisala odločbo o odvzemu (SE453)

-        Lokalni vodje bodo direktno odvisni od regijskega vodje (SC20)

-        Pred reorg. – prejšnji dir. je bil motiviran za izboljšave (SC71)

-        Ona je zelo spoštljiva do vodenj enot pomočnic dir. (DA294)

 

8.2.2.1.1         Pomočniki direktorjev

-        Pomočniki dir., ki vodijo sedaj enote CSD, so bolj kot strok. vodje (nimajo več finančnih, kadrovskih postopkov) (DB119)

-        Pomočnica dir. na CSD enoti Jesenice – dobro dela (je soc. delavka in ima obedve sposobnosti – strokovnost in org. sposobnosti) (SF426)

-        Vodja te enote – ona se lahko prijavlja na delo od doma (SE465)

-        Vodja te enote – načeloma je na enoti večinoma vsak dan (a ne cel dan) (SE467)

-        Vodja te enote – če ona pove kdo jo nadomešča, gredo lahko do njih (trije so izbrani, ki jo nadomeščajo) (SE470)

-        Pomočnica dir. – marsikatero stvar naredi dobro (SE476)

-        Vodja te enote – preverja, če so pri konkretnem primeru res dosti naredili (SE481)

-        Vodja enote – ona zelo dobo poskrbi za zadeve, ki so pomembne navzven (zelo veliko imajo slik po enoti, kavč imajo pred pisarno – čeprav ne ve točno zakaj ga rabijo, uredi vizualno zadeve) (SE515)

-        Vodja enote – uredila je, da imajo še en službeni avto (SE516)

-        Vodja enote – kar pozitivno govori o njihovi enoti navzven (SE517)

-        Vodja enote – zna poskrbeti za zunanjo podobo (SE518)

-        Vodja enote – zna, v enem delu poskrbi za zaposlene, a ji je treba povedati kaj in kako (SE520)

-        Vodja enote – super poskrbi za zunanjo podobo enote (SE541)

-        Vodja enote – nekatere uporab., ki pridejo do nje, pomiri (to misli, da kar naredi) (SE542)

-        Vodja enote – ne pove zaposlenim, da je s kom od uporab. govorila (birokracija naj ji ne bi šla – ne da UZ) (SE543)

-        Ona meni, da je pomembno, da ima strok. vodja enote vsak teden strokovne kolegije (DČ172)

-        Pomočnik dir. je strok. vodja (SA164)

-        Njihov vodja enote je res super (SD184)

-        Precej so zadovoljni z njihovim pomočnikom dir. (SD219)

 

8.2.2.1.2         V. d. direktorja

-        V. d. dir. – ima tudi terapevtska znanja (jih mora imeti, že samo za vodenje) (DF256)

-        V. d. dir. – zaradi vodenja CSD je šla na izpopolnjevanje – 2 letno specializacijo iz zakonske in družinske terapije (na Teološki fakulteti in jo ravnokar naredila) (DF257)

-        V. d. dir. – izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije – ji pomaga, da zna pri vodenju ohraniti sebe in druge (DF258)

-        Velikokrat potrebuješ biti kot dir. CSD terapevt (DF260)

-        Njihov dir. – je sociali zelo naklonjen (SF418)

-        Strok. delavci za dir. rabijo imeti nekoga, ki strok. pozna zadeve v ozadju (da lahko podpre ali zavrne neko idejo) (SF433)

-        V. d. dir. tega CSD – se je tudi izobraževala iz teorije izbire (SB340)

 

8.2.2.2         Delovne izkušnje

-        On je delal tudi kot strok. delavec na centru dolga leta (DE163)

-        Več let je delal s storilci povzročiteljev nasilja (DE281)

-        Ona je že 27 let na CSD (DČ20)

-        Ona je leta 2012 nastopila kot dir. (DČ21)

-        Ona je delala z Romi, na področju zasvojenosti (DČ321)

-        Dosti se je ukvarjala s področjem odvisnosti (DČ340)

 

8.2.2.3         Koordinatorji za preprečevanje nasilja

-        Koordinatorka za preprečevanje nasilja – če jo pokličejo, potem se ona lahko vključi (SB45)

 

8.2.3         Sodelovanja zaposlenih

-        S sodelovanjem zaposlenih med različnimi enotami CSD – bo prišlo do neposredne podpore stroki (iz strani dodatnih strokovnjakov, ki imajo več izkušenj v nekaterih zadevah) (DF93)

-        Manjši CSD – lažje se več povezujejo znotraj CSD (SF251)

-        Na manjših CSD so zaposleni zelo povezani med seboj (SB294)

-        Sodelovanja z uporab. – ona bo zraven, kjer želijo kolegi zaposleni, bo pomagala, da gredo skupaj na razgovore (SB783)

-        Sodelovanja z zaposlenimi glede uporab. – mora vedeti koliko ona zmore in koliko ne (SB787)

-        Sodelovanja z zaposlenimi glede uporab. – nikoli ni reševala na ta način, da bi se šla kregati glede teh zadev (SB788)

-        Zaposleni na CSD so znotraj njihovega kroga in poznajo, vejo kako deluje CSD (njej ni treba razlagati zadev) (SB958)

-        Dokler ni bilo jasno dorečeno kdo koga nadomešča, so se zaposleni na tej enoti sami zmenili to kdo koga nadomešča – in so zadeve tekle (SE507)

-        Usklajevala se je z vodjo enote ob menjavi delovnega mesta – ali rabi tudi menjati pisarno ali ne (ker ima večjo in bo tista, ki bo prišla na njeno delovno mesto, rabila tudi takšno večjo pisarno za time) (SE511)

-        Ona se bo preselila v drugo pisarno – zato, ker je ona sama to predlagala, ne na pobudo vodje enote (da bo njena naslednica na tem delovnem mestu lahko imela tako veliko pisarno, ker bo imela tudi time) (SE512)

-        V nekaj dnevih rabijo zaposleni povedati, če imajo kakšne pripombe na razporeditev nadomeščanj (kar je zaposlene razporedila vodja enote) (SE522)

-        Razporeditev nadomeščanj – meni, da je vodja enote to naredila na pobudo zaposlenih (SE523)

-        Nadomeščanja – nujno je, da tisti, ki nadomešča, vsaj malo pozna področje (SE528)

-        Nadomeščanja zaposlenih – ona se strinja s tem kako jih je vodja enote razporedila (jih je smiselno uredila) (SE540)

-        Regijska koordinatorka za preprečevanje nasilja – ona je 1 x na mesec sklicala strok. del., ki delajo na tem področju (novosti zakonodaje, primeri dobre prakse, če so kakšni zapleti pri uporab.) (DČ158)

-        Regijska koordin. za preprečevanje nasilja – so imeli interna delovna srečanja z regijskimi strok. del. (DČ159)

-        Ona se z vodji enot usklajujejo s skupno strok. službo (koordinatorji in delavke, ki delajo na področjih) – da naredijo načrt srečevanj, na kakšen način bi delali (delovne skupine, kdo bo notri) (DČ173)

-        Za področje nasilja – so imele do sedaj 1 x na mesec srečanja (ker potem so še supervizije, izobraževanja) (DČ180)

-        Z enimi strok. delavci precej bolj sodeluješ, kot z drugimi (SA442)

-        S praktikanti, mladimi se je zanimivo pogovarjati, ker so taki, kot je bila ona (ko je prišla iz faksa) – naj bi bili romantični, da pomagajo ljudem (SD93)

-        Ona je pomočnika dir. tudi nahrulila – a imajo tak odnos, da si lahko povejo zadeve med seboj (in mu je rekla, da je to znak zaupanja, da mu to lahko pove) (SD218)

-        Ona rabi skrbeti, da bodo postali povezani med enotami, da si bodo zaupali – da bo vseh 150 ljudi povezala (da bodo vedeli, da paše, spada, pripada – brez tega ne bodo funkcionirali) (DA295)

 

8.2.4         Prostovoljci

-        Prostovoljci – imajo dobre prost. (DA281b)

-        Prostovoljci – najboljši so upokojenci (ki so še pri močeh, imajo čas in imajo življ. izkušnje) (DA283)

-        Prostovoljci – mladi so dostikrat nekaj časa, krajša obdobja (v času študija, ko iščejo zaposlitev), potem pa prekinejo prostovoljstvo (DA284)

-        Prostovoljstvo – iz Pedagoške fak. imajo veliko prost. (do izpitnega obdobja, potem jih le nekaj ostane) (DA285)

-        Prostovoljstvo – dobro je, da imajo prostovoljce (DA286)

-        Mladi ljudje, prostovoljci, ki delajo na CSD – prinesejo svežo energijo, nove ideje, novi sistemi, načini komuniciranja, drugo izrazoslovje – obogatijo starejše zaposlene na CSD (DA287)

-        Mladi ljudje, prostovoljci, ki delajo na CSD – se lažje povežejo z otroci in mladostniki (DA288)

 

8.2.5         Odnosi, spoznavanje, druženje, povezanost

-        Na tem CSD – se trudijo, da imajo dobre odnose med zaposlenimi (DC424)

-        Pri zaposlenih na tej enoti je dobra klima (SE508)

-        Ona se sedaj sliši z zaposlenima, ki sta bili prestavljeni na sedež (SE661)

-        Ona se je tudi oskrbovalkam na pomoči na domu tako približala, ko je posebej za druženje naredila posebej termin, način za njih (DČ204)

-        Na tej enoti rojstne dneve praznujejo skupaj (SA261)

-        Pri njih je cel tim, kolektiv zelo v redu (SD185)

 

8.2.6         Profili

-        Sedaj lahko njeno delo soc. delavke delajo pravniki in drugi profili navedeni v ZSV (SG127)

 

8.2.6.1         Socialni delavci

-        Soc. delavci probamo ne popredalčkati zadev, ljudi – to je ok, dobro (SB462)

-        Soc. delavci probamo ne popredalčkati zadev, ljudi – to dela spremembo (SB463)

-        Soc. del. – naj bi bili zelo tolerantni (SD285)

-        Soc. del. – naj bi stremeli k temu, da je zadeve treba pogledati iz več perspektiv (SD288)

-        Soc. del. naj bi imeli kar široke meje glede dela – kaj so že delali in kaj še bodo (SG128)

 

8.2.7         Napredovanja, razvoj zaposlenih

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – napreduješ po lestvicah, ki so (SB660)

-        Ona je že toliko stara, da je dosegla svoja napredovanja (SB661)

-        Razvoj zaposlenih – nekaj že ima (SB666)

-        Ona si želi delati doktorat, ker jo to zelo zanima (SD245)

-        Ona je hotela iti na kognitivni študij – gre se za povezavo več znanosti (to je prihodnost) (SD246)

 

8.2.8         Javni delavci

-        Javni delavci – so dolgotrajno brezposelne osebe, ki so z nekim razlogom brezposelne (DF205)

-        Včasih dobijo javne delavce (DF220)

-        Javni delavci – nekateri so primerni (DF222)

 

8.2.9         Število zaposlenih

-        Na vsebino CSD – vpliva kader (predvsem to je prva zadeva, preden se sploh začnejo o čemerkoli pogovarjati) (DB138)

 

8.2.10      Strokovni svet

-        Strok. svet je super – daje predloge strok. del. za vodenje postopka, je varovalka, da si predstavil situacijo in da se več ljudi opredeli do te situacije (SA446)

 

8.3         Organizacija

-        Odkar je prevzela to delovno mesto dir. je vedno sledila, da je CSD center in ne urad (DC315)

-        Od svojega CSD si želi – da je center in ne urad (DC317)

-        Od svojega CSD si želi – da je uporabnikom prijazna institucija (DC318)

-        Od svojega CSD si želi – da ne deluje tako upravno, kot druge institucije (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ, UE) (DC319)

-        Če se kaj zgodi na manjšem CSD – je to izziv, problem CSD, njihov, od vseh zaposlenih, stopijo skupaj (SB296)

-        Zaposleni na tej enoti se zelo sami organizirajo (SE504)

-        Zdi se ji, da zaposleni na njihovi enoti delajo in se organizirajo brez vodje enote (tudi, če nje ni) (SE505)

-        Njej je še vedno veliko pomembnejša vsebina, kot pa organizacija (SE646)

-        Strok. svet zavoda bo sestavljen iz vodij lokalnih enot (SC19)

-        Danes že govorimo o podjetjih prijaznim družini, delavcem – ugotovili so, da je delavec tisti, ki dela uspešno ali manj uspešno (DA120)

 

8.3.1         Organizacijska struktura

-        Org. struktura – ima s tem, da se res lahko dobro dela socialno delo, bolj malo (DF150)

-        Ne ve, če je uporaba teoretskih konceptov soc. dela toliko odvisna od org. strukture CSD (DC188)

-        Org. struktura in uporaba teoretskih konceptov soc. dela – če se delavce razbremeni, imajo več časa za uporabo teh konceptov (DC189)

-        Org. struktura – uporaba teor. konceptov socialnega dela – ne ve, če je uporaba le-teh odvisna od org. strukture (SB729)

-        Org. struktura – uporaba teor. konceptov socialnega dela – ko je uporab. pri njej, kako ona vodi pogovor ni odvisno od org. na CSD (če ima relativno normalne pogoje za delo) (SB730)

-        Org. struktura – uporaba teor. konceptov socialnega dela – ko je uporab. pri njej, kako ona vodi pogovor je odvisno od org. na CSD v primeru, če bi bila org. taka, da bi bila na hodniku (SB731)

-        Org. struktura – uporaba teor. konceptov socialnega dela – bistvo je v drugih zadevah glede vrst, oblik org. struktur za možnosti uporabe teoret. konceptov socialnega dela (kot v vrstah, oblikah org. struktur) (SB737)

-        Org. struktura – uporaba teor. konceptov socialnega dela – bistvo je v notranjih prepričanjih, ki jih imamo, da uspemo temu slediti (da ti je mar za ljudi, bolj to, kot po kateri teoretski shemi kaj naredi) (SB738)

-        Org. struktura – že prejšnja in sedanja omogočata dobro uporabo teor. konceptov soc. dela (SA364)

 

8.3.1.1         Nova organizacijska struktura

-        Nova org. struktura – odvisno je tudi od njih samih ali bodo najbolje uporabljali teoretske koncepte soc. dela (DB109)

-        Z reorg. – združevanje finančno – računovodske službe, administracije – nima vpliva na kvaliteto opravljanja soc. dela (DC199)

-        Iz vidika strok. del. je vseeno pod kateri CSD spada ta enota (SA162)

-        Ta dodatna nova org. sprememba in struktura jim omogoča, da bodo lahko dobro delali (DA226)

 

8.3.1.1.1         Enote CSD

-        Ta njena CSD enota najbolj strokovno dela na tem CSD (imela je izkušnje tudi z drugimi enotami) (SF427)

-        Na tej CSD enoti imajo bolj individualiziran pristop do ljudi (kot na drugih enotah) (SF428)

-        CSD enota Jesenice – dobro delajo (SF429)

-        CSD enota Ajdovščina – so ji tudi zelo všeč (je delala tam, pozna zadeve) (SF430)

-        Na drugih CSD enotah naj bi se gotovo opazilo malo več togosti, birokratizacije, kot na tej CSD enoti (SD112)

 

8.4         Aktivi

-        Zaposleni so povezani med seboj tudi po aktivih (SČ194)

-        Povezovanje strok. delavcev – za ZUPJS – že imajo regijski aktiv (DB124)

-        Z reorg. – na aktivih SCSD – se poglabljajo teme strok. dela (DC158)

-        Z reorg. – aktivi na SCSD – potem prenašajo naprej po CSD poglabljanje tem strok. dela (iz aktivov) (DC159)

-        Z reorg. – sedaj je poskrbljeno, da so iz vseh CSD predstavniki v aktivih na SCSD (DC163)

-        Z reorg. – predstavnikom v aktivih so podali navodila na kakšen način morajo po aktivih sklicati regijski aktiv, da prenesejo ta znanja naprej (DC177)

-        Z reorg. – na tem CSD so se nedavno dogovorili za rešitev internih prenosov znanj med zaposlenimi (DC178)

-        Aktivi – za mladostnike – je zelo dober (SB430)

-        Na aktiv za mladostnike – so hoteli povabiti sodnico iz družinskega sodišča (SC102)

-        Na njihovem aktivu – se pogovarjajo kaj bi predlagali glede izboljšanja delovanj CSD (SC176)

-        Določili so aktive na SCSD, kjer bo iz vsakega regijskega CSD le eden lahko šel tja (to ni dovolj dober suport zaposlenim) (SC252)

-        ZUPJS – oni imajo 1 x na mesec aktiv, da se o tem pogovarjajo (DD258)

 

8.5         Ključni dejavniki

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno soc. delo – razbremenitev od različnih administrativnih postopkov (DB127)

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno soc. delo – zadostna kadrovska pokritost (DB128)

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno soc. delo – možnosti izobraževanja (DB129)

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno soc. delo – dobra organizacija dela (DB130)

-        Ko je dovolj zaposlenih v pomagabilnem (ne represivnem) sistemu in ko imaš red, lahko vzpostaviš najbolj kvaliteten odnos (DF178)

-        Ko je dovolj zaposlenih in najbolj kvalitetni odnos – tudi v zahtevnih situacijah lahko deluješ bolj blago (s soglasjem, dogovori) (DF179)

-        Masa ljudi – dosti vpliva na kvaliteto dela na CSD (SF438)

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno delo – razbremenitev birokratskega dela (DC256)

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno delo – razbremenitev dela za računalnikom (DC257)

-        Ključni dejavniki, ki omogočajo bolj kakovostno delo – podpora specialistov iz različnih področij (prava, psihologije) (DC258)

-        Državna uprava – pomagajoči poklici – za to, da je njeno delo dobro narejeno, mora biti to njeno poslanstvo, da ji je mar (SB653)

 

8.6         Aktivnosti, delovanje za izboljšanje delovanj CSD

-        Njihova prejšnja dir. nekdanjega CSD je bila pred penzijo in je zaradi tega kdaj tudi kaj povedala, kjer je lahko, ljudem na org., kjer imajo moč spreminjati stvari, glede tega kakšno je stanje na CSD in kaj potrebujemo (ko so se dobili z drugimi dir. CSD, ko so bili s člani MDDSZ, na SCSD ipd.) (SČ221)

-        Objavil bo v eni reviji članek glede reorg. CSD (SC11)

-        Ona želi izhajati iz zaposlenih – kaj rabijo za delo (a to potem dlje traja) (DČ179)

-        Ko razmišlja, da bi ustanovila svoj sindikat – potem pade v cono udobja (ne da se ji, da naj to kdo drug naredi, da se ne bo izpostavljala) in tega ne gre narediti (SD290)

-        Oni niso tiho in so povedali kaj je treba urediti na CSD (sedaj so, a bi morali že prej) (SD308)

 

8.7         Raziskave kakovosti

-        Na CSD – imajo raziskave kakovosti – ki kažejo na to kako so uporab. z njihovim delom zadovoljni (DC347)

-        Na CSD – analizirajo raziskave njihove kakovosti (DC348)

-        Zaposlenim skušajo dopovedati kaj je tisto kar je kvalitetno delo in na kakšen način je treba delati (DC349)

-        Na CSD – je veliko tudi kvalitetnega dela (DC350)

 

8.8         Pred reorganizacijo

-        S človekom si je vzela čas, da je razumel (tudi pritožbeni del) – ko je včasih delala OD (SA83)

-        Ko so se pogovarjali pri OD, je sigurno še kaj drugega ven prišlo (drugi izzivi, težave – alkohol, v šoli, vzgojni izzivi) (SA84)

-        Pred leti delovni odnos ni bil tako zelo poudarjen (SG213)

 

8.9         Prepričanja

-        Moralna prepričanja, da ljudje ne morejo biti brez denarja, zavarovanja – se zgodi, ko je individualiziran pristop (veš zgodbe, stiske ljudi za papirji) (SF123)

-        Najslabše za svobodo je zadovoljen suženj (SD215)

 

9          PR – PREDLOGI

9.1         Delo

-        Treba je področja, ki jih imajo, pretresti in pogledati kaj vse sploh imajo (pogledati te zadeve) (SB797)

-        Treba je izbrati področja, ki jih bodo njih predvsem krepili (SB817)

-        Zaposleni bi se lahko bolje uskladili pri uporab., ki sodelujejo z različnimi zaposlenimi (npr. glede terminov naročanj – če je pri eni zaposleni obravnava nasilja v družini, pri drugi glede skrbi za otroka) (SE401)

-        Delovanje CSD – zadeve rabijo biti bolj jasno postavljene (da se ve kaj so naloge vsakega posameznika – strok. del. in vodje) (SE638)

-        Ne smemo tako delati, da naj bi mi kar vedeli, kaj je za drugega dobro (ker ne vemo) (DČ240)

-        Nič ti ne sme biti samoumevno (DČ245)

-        Pri delu moraš vedno imeti en občutek svobode za ustvarjalnost, kreativnost in da, ko rabiš podporo, da jo dobiš (DČ319)

-        Oni rabijo opremo za delo, delovanje (DA224)

-        Dosti je potenciala v inovativnih projektih za sodelovanja z uporab., ki jih na CSD nimajo časa delati ali imajo pomislek (ali uporabiti kaj uporab. zna za drugega uporab. – zakaj ne) (SG259)

 

9.1.1         Strokovno delo

-         Sedaj je čas – da dajejo MDDSZ predloge glede strokovnega dela (DG113)

-         Glede strok. dela – bodo jih šele začeli dajati (DG119)

-         Glede strok. dela – bodo jih predlagali vsa vodstva CSD in vsi strok. del. (DG120)

-         Na področjih družine, storitev, preventivnih in socialnovarstvenih programov je potrebno največ narediti (DB103)

-         Dobro je imeti poglobljena terapevtska znanja (ne škodi, je dobro imeti, sploh, če se ukvarjaš z ljudmi) (DF259)

-         Treba je biti zdravo kritičen do vseh psihoterapevtov (kakšni so) (DF266)

-         Da bi se nekateri projekti lahko izvajali (SF204)

-         Omogočiti več časa za kvalitetno strok. delo in več delavcev – da lahko grejo več na teren (pogledati ljudi) (SF242)

-         Omogočiti več časa za kvalitetno strok. delo in več delavcev – da bi lahko bolje sodelovali z ZRSZ (imeli več sestankov, da bi informacije krožile od različnih zadev) (SF243a)

-         Omogočiti več časa za kvalitetno strok. delo in več delavcev – da bi bolje spoznali uporab. (SF243b)

-         Omogočiti več časa za kvalitetno strok. delo in več delavcev – da bi imeli individualne načrte z uporab. (in bi potem tekom procesa kaj ugotovili, spremenili, našli motivacijo, da spremenijo svoje življenje) (SF244)

-         Da bi soc. del. več delali z ljudmi in manj s papirji (SF394)

-         Za nekatera področja je treba narediti neke programe kaj bodo delali in kako bodo to delali (SB799)

-         Morajo začeti razmišljati kaj sploh hočejo (SB800)

-         Delo na CSD – treba bi bilo delati še z marsikatero družino (SE348)

-         Želi si več uporabljati timskega dela, dela v skupini na vseh nivojih (z uporab. in sodelav.) (SE390)

-         Želi si več uporabljati timskega dela, dela v skupini – da bi imeli več časa, da bi bolj poglobljeno družine, uporab. lahko obravnavali (SE395)

-         Želi si več uporabljati timskega dela, dela v skupini – ker so na tej enoti dosti majhen kolektiv, bi si lahko predali med seboj nekatere zadeve (npr. pri uporab., ki sodelujejo z različnimi zaposlenimi) (SE399)

-         Želi si več uporabljati timskega dela, dela v skupini – tudi z zunanjimi institucijami (SE404)

-         Preden se gre v skrajne ukrepe (npr. odvzem otroka) je treba narediti vse (več zadev), da do tega ne pride (SE483)

-         Oni bi rabili, da bi res za stroko poskrbeli na CSD (SC292)

-         Treba je posodobiti verjetno tudi koncepte soc. dela (DE320)

-         Tisto, kar dobro teče, naj tako teče naprej – strokovno (DČ165)

-         Da bi bolje lahko strokovno delali – bi rabili več časa, podpore in izobraževanj (DČ291)

-         Želi, da bi na nekaterih področjih lahko bolj kvalitetno delali z uporab. (DD146)

-         Ona upa, da bo izvedljivo, da bodo soc. del. lahko bolj kakovostno delali soc. delo (sedaj še ni tako) (DD244)

-         Nujna prioriteta je priprava strok. del. CSD na uvedbo DZ (tu se bo treba prestrukturirati, treba je določiti strok. del., ki bodo pripravljali mnenja za sodišča, predloge za odločitev sodišča) (DD247)

-         Psihopatija – to je tudi en problem, izziv s katerim bi se oni rabili začeti ukvarjati na en drug način (SD205)

-         Predlog – prestrukturirati koncept socialnega dela na CSD (SD269)

-         Na CSD je treba pripraviti zadeve, kot da delajo soc. delo (ker drugače lahko res vsak dela neko področje dela kot ve in zna) (SG43)

-         Za soc. delo po sodobnih konceptih rabiš določen čas (SG48)

-         Konkretno bi bilo dobro pogledati posamezna področja in kaj spada pod to (npr. področje družine – razveze, pomoč družini za dom, po vseh teh nalogah soc. dela po katalogu) (SG63)

-         Rabijo obogatiti vsa področja z večjim vnosom konceptov soc. dela – da bodo lažje v praksi delali in bili tudi podprti pri tem njihovem delu (ne da jim je vseeno katere koncepte uporabljajo) (SG65)

-         Nujno potrebno je narediti katalog socialnega dela (ne javnih pooblastil in nalog po zakonu) (SG117)

-         Želi, da imajo možnost in da izvajajo soc. delo tako, kot smo se ga učili in da bomo svojo stroko tako spoštovali (SG172)

-         Pomembno je, da soc. del. v praksi dobro poznajo in izvajajo delovni odnos (SG212)

-         Pomembno je, da v praksi res znajo delati delovni odnos – da res vedo kaj je in kako poteka (ker so lahko različna tretiranja, razumevanja) (SG215)

-         Soc. del. so odgovorne, da se res dobro naučijo delati svoje strok. delo (SG216a)

-         Ne smejo dopustiti, da bi bilo socialno delo na CSD samo na javna pooblastila zoženo (SG266b)

-          

9.1.1.1         ZUPJS

-        Da bi takoj lahko izdali odločbo (po prvem vnosu podatkov; kot pri zavarovanjih (dod. zdr.., za avto)) (SČ78)

-        Ljudje takoj potrebujejo IDSP (danes, jutri) (SČ142)

-        Da se preveri in ugotovi kakšna je vizija ZUPJS pravic – kaj je res tisto kar je socialno delo (da res CSD dela to) (DF29)

-        ZUPJS pravice – denar se lahko deli tudi kje drugje (kot na CSD) (DF30)

-        Odločbo o otroškem dodatku – bi lahko delala finančna uprava (DF32)

-        Štipendije – bi lahko dajala kakšna druga org. (DF33)

-        DSP – bi lahko dajal ZRSZ (DF34)

-        Starševsko varstvo – to bi lahko delal ZZZS (DF37)

-        Potrebno je, da se soc. delo, sociala krepi (tudi na ZUPJS, denarnih zadevah) (DF114)

-        Potrebno je, da res soc. delavci delajo z uporabniki, ki prejemajo DSP (da sklenejo sporazum, da se nudi osebna pomoč – kako bo on rešil svojo situacijo) (DF115)

-        Potrebno je nekaj narediti na področju DSP – tudi sociala (visoki zneski, se ne zmanjšuje št. prejemnikov ipd.) (DF119)

-        DSP – da bodo lahko najbolje strok. delali, potrebujejo več kadrov ali da ne odločajo o denarju (le odločijo, če jim pripada in potem strok. delajo, nekdo drugje bo pa naredil odločbo) (DF159)

-        Da se še enkrat preveri pri ZUPJS – kako bi to vzpostavili (da bi se ukvarjali z ljudmi, ne z odločbami) (DF165)

-        Zaposleni na ZUPJS bi lahko tudi precej prispevali k drugim področjem CSD (ker veliko opažajo in imajo ves čas stik z ljudmi, ki so ogroženi) (SF143)

-        Področje ZUPJS – da bi centralna enota ZUPJS na enakem nivoju opravljala delo, kot so ga na enotah (da bi bili dostopni za uporab.) (SF199)

-        Konkretno na njihovem oddelku ZUPJS – rabijo vzpostaviti več terena (stik z ljudmi in nadzor) (SF220)

-        Če si predstavlja, da ima namesto 200 oz. 300 vlog na mesec 100 vlog na mesec, potem vidi veliko prostega časa, ki bi ga lahko drugače porabila (SF437)

-        Na področju ZUPJS – se ji zdi ključno, da se začnejo več ukvarjati z uporabniki, kot s postopki (DC107)

-        Področje ZUPJS – ko pride uporab., ki prinese vlogo za DSP, ne da se samo pogleda ali je vloga pravilno izpolnjena, ampak se z upor. pogovorimo (preverimo ali je v stiski, poglobljeno sodelujemo) (DC109)

-        Področje ZUPJS – skušamo z uporab. najti rešitve, več PSP, v nadaljnjih sodelovanjih več vodenja, spremljanja (DC110)

-        Njej osebno je čisto vseeno kje delajo otroške dod. (na kateri org. enoti CSD) (SE81)

-        Po reorg. – ne ve zakaj ne reče MDDSZ, da vsi, ki znajo delati ZUPJS, da bodo dobili npr. 20 nadur plačanih in da naj naredijo nerešene vloge (to je ena izmed možnosti) (SE261)

-        Po reorg. – ona ve, da bi bil marsikdo pripravljen delati plačane nadure, da se naredijo nerešene vloge (in mogoče zaostankov ne bi bilo več oz. bi bili manjši) (SE263)

-        Po reorg. – ona ve, da bi bil marsikdo pripravljen delati plačane nadure, da se naredijo nerešene vloge – da bi npr. 2 uri na teden delal odločbe otr. dod. (SE264)

-        Na dolgi rok se naj razmišlja, da službe ZUPJS (OD, štipendije, vrtec) ne bi delal strok. del. z univerzitetno izobrazbo (ker to, po njeno, lahko dela oseba s srednjo šolo – za to ne rabiš strok. izpita) (SE654)

-        Upa, da ne bo več zaostankov glede vlog na CSD (SC269)

-        Želi, da bi se delalo bolj konkretno, intenzivno z uporab., da bi delali načrte – in je prepričana, da bi bilo vsaj za 10 % manj transferjev (SD157)

-        Treba se je vprašati zakaj so zaostanki (SD232)

 

9.1.1.1.1         Avtomatični informativni izračun

-        Nadaljevati z zastavljenim – razvojem avtomatičnega izračuna na področju ZUPJS (da pridejo do cilja, da je cel postopek avtomatiziran) (DC259)

-        Če avtomatični izračun ne bo deloval 1. 1. 2019 – da se ga uvaja postopoma, po korakih (da se določene faze postopka avtomatizirajo) (DC260)

-        Če bodo razvijali avtomatični izračun – bo to zelo veliko (velik zalogaj, bo veliko dela) (DC276)

 

9.1.1.1.2         Sodelovanje z drugimi organizacijami

-        V delu, ko je treba strok. sodelovati z osebo – bi osebo napotili na CSD (DF35)

 

9.1.1.2         Sodelovanja z uporabniki

-         Da bi se res CSD začeli še bolj poglobljeno konkretno z ljudmi ukvarjati (da ne delijo le denar in da res delajo socialno delo) (DF25)

-         To so super predlogi – da je bolj individualiziran pristop (SF211)

-         Ne toliko nadzor, ampak več možnosti, da bi strok. del. uporabnike motivirali (da bi napredovali) (SF229)

-         Z reorg. – želi si vse koncepte soc. dela v večji meri uporabljati (cel delovni odnos) (SF310)

-         Z reorg. – želi si, da bi res z ljudmi lahko delali soc. delo (SF311)

-         Želijo si, da bi zaposleni na CSD več uporabljali teoretske koncepte soc. dela (DC196)

-         Strok. delavci – naj delajo strok. delo (DC307)

-         Sodelovanja z uporab. – dobro je zares razmisliti kako bodo kakšne zadeve izpeljali, realno pogledati ali bodo to zmogli, te zadeve (je lahko veliko zadev, ali bodo, ne bodo, kaj to za njihovo življ. pomeni) (SB772)

-        Sodelovanja z uporab. – dobro je zares razmisliti kako bodo kakšne zadeve izpeljali, realno pogledati ali bodo to zmogli te zadeve – to je pomemben del (del poslanstva) (SB777)

-        Strok. delo – pomembno je kdaj se vstopi v družino (SE75)

-        Želi, da bi se lahko z ljudmi, ki že več generacij živijo v pomanjkanju in so na DSP, bolj, bolje strok. sodelovalo (pogovarjalo o porabi denarja, smiselnosti šolanja, kaj je drugače, ko ima oseba zaposlitev) (SE112)

-        Želi, da bi se lahko z ljudmi, ki že več generacij živijo v pomanjkanju in so na DSP, bolj, bolje strok. sodelovalo – mogoče bi nekaj od teh uporab. se zaposlilo (SE113)

-        Želi, da bi se lahko z ljudmi, ki že več generacij živijo v pomanjkanju in so na DSP, bolj, bolje strok. sodelovalo – mogoče bi nekaj od teh uporab. imelo drugačen pogled in da bi lahko napredovali (SE114)

-        Želi, da bi se lahko z ljudmi, ki že več generacij živijo v pomanjkanju in so na DSP, bolj, bolje strok. sodelovalo – mogoče bi nekaj od teh uporab. tudi svojim otrokom neke drugačne vrednote prenesli (SE115)

-        Želi, da bi se lahko z ljudmi, ki že več generacij živijo v pomanjkanju in so na DSP, bolj, bolje strok. sodelovalo – mogoče bi na ta način tudi manj ljudi na koncu bilo na DSP (SE116)

-        Zdi se ji, da so skupine, tabori in delavnice neki vzporedni projekti, ki bi lahko pomagali k boljšemu vključevanju ljudi v okolico (SE394)

-        Oni morajo delati na tem, da bodo z uporab. lahko imeli dober, boljši odnos (DA184)

-        Z uporab. rabijo soustvarjati rešitve (DA185)

-        Uporab. – z njimi bi se rabili kontinuirano dobivati, da zastavljajo načrte, jih evalvirajo (DA186)

-        Odnos z uporab. – mora imeti kontinuiteto (so raziskave na to narejene) (DA249)

-        Časovni vidik v soc. delu je zelo pomemben – za delovni odnos rabiš določen čas (da vzpostaviš kontakt z družino itd.) (SG47)

-        Soc. del. rabi imeti za družino čas – se z njimi pogovoriti o njihovih izzivih, problemih in najti neke ustrezne rešitve za naprej (SG68)

 

9.1.1.3         Skrbništvo

-        Skrbništvo – te zadeve se rabijo posodobiti (SB395)

-        Skrbništvo – rabijo se odločiti kaj, kako bodo delali (SB396)

-        Skrbništvo – rabijo narediti program kako se to dela (SB397)

-        Posvojitve – rabijo narediti progam kako se to dela – kako se pripravi posvojitelja na sprejem otroka (da je nek program skozi katerega oni grejo) (SB398)

-        Skrbništvo – da to ne bo več častna funkcija (SB399)

-        Skrbništvo – da bodo imeli službo za to (ki bo imela pravnika, koga iz financ itd.) (SB400)

-        Skrbništvo – super bi bilo, če bi se dalo, da bi šli skozi en tečaj, da bi znali z delnicami delati (SB402)

-        Skrbništvo – mora biti lista ljudi, skrbnikov, ki bi to delali in prevzemali to odgovornost (SA334)

-        Skrbništvo – MDDSZ mora predpisati izobraževanja za skrbnike (SA335)

-        Skrbnik – mora biti neka funkcija, ki ima povrnjene stroške (prevozi starejše osebe) (SA336)

-        Skrbništvo – sodišče bi nadzorovalo izvajanje liste ljudi, skrbnikov, ki bi se vzpostavila, ki bi to delali in prevzemali to odgovornost (SA339)

-        Skrbništva – lahko bi bil javni razpis, da bi pridobili kandidate (kdo bi to delal) (SA346)

-        Skrbništvo – morali bi biti zelo visoki pogoji kdo bi to delal (SA350)

-        Skrbništva – če bo lista ljudi, skrbnikov, ki bi to delali in prevzemali to odgovornost v okviru sodišča – so to lahko tudi odvetniki, pravniki (tu je lahko neko tržišče) (SA353)

-        Skrbništvo – to bi lahko delali tudi pravniki (tudi tisti, ki so brezposelni, ki naj bi jih bilo veliko) (SA355)

-        Skrbništvo – za nepremičnine bi lahko bila tudi nepremičninska agencija (prevzela ta del) (SA357)

 

9.1.1.4         S skupinami

-        Da bi se lahko ustanavljale kakšne skupine tudi znotraj centrov (SF203)

-        Na področju ZUPJS – bi lahko ustanovili skupino za (samo)pomoč ljudem (SF206)

-        Lahko bi ustanovili skupino za priseljence (in se o tem pogovarjali) (SF207)

-        Če bi imeli skupine za uporab. bi lahko veliko zadev delali na teh skupinah (tudi boljša poraba denarja) (SF356)

-        Populacija uporab. na CSD precej potrebuje delavnice kako ravnati z denarjem (SF358)

-        Ustanovitev skupin za uporab. – ravnanje z denarjem (SF363)

-        Ustanovitev skupin za uporab. – za ženske za pomoč (SF364)

-        Ustanovitev skupin za uporab. – povezana z otroci (SF366)

-        Ustanovitev skupin za uporab. – o brezposelnosti in iskanju zaposlitve (da bi jih konkretno (kot soc. aktivacija) učili pisati zadeve – čeprav to imajo soc. aktivacijo; vprašanje koliko bi se udeleževali) (SF368)

-        Ustanovitev skupin za uporab. – za priseljence (predvsem za tiste, ki ne znajo slovensko, kako se vključiti) (SF370)

-        Ustanovitev skupin za uporab. – o alkoholu (SF372)

-        Če bi ustanovili skupine za uporab. – ona, če bi imela tu čas in če ne bi bila tako preobremenjena, bi gotovo predlagala, da bi imela kakšno skupino za ljudi, ki imajo težave z alkoholom ali njihove svojce (SF374)

-        Gotovo bi lahko sodelovali z Društvom Projekt človek za skupine za uporab. glede alkohola (SF375)

-        Želi si več uporabljati timskega dela, dela v skupini – z uporab. (skupine za boljšo porabo denarja, za delo z ljudmi, ki imajo izzive, težave z alkoholom, delo z Romi) (SE391)

 

9.1.1.5         Povezovanje, sodelovanje zaposlenih

-        Večji CSD (kot je ta) – lahko bi se za več uporab. povezali (SF254)

-        Če bi na ZUPJS bili zelo preobremenjeni, bi uporab. lahko usmerili, da ima svetovalni razgovor z zaposleno na področju družine (SF255)

-        Na CSD rabijo soc. delavcem omogočiti podporo pravnika, psihologa in vseh drugih profilov, ki mu bodo pomagali, da bo tudi postopek dobro izpeljan (DC139)

-        Na CSD rabijo soc. delavcem omogočiti podporo – da ne bodo padli na sodišču zaradi postopkovne napake (DC140)

-        Kot vodja primera je super, če veš, da je prišel storilec nasilja do vodje, ki ni zadovoljen s tvojim delom – in se je ona z njim pogovarjala (SE544)

-        Fino je, da če je vodja enote govorila z vodjo KC in če ima ta intervjuv. kakšnega uporab. v KC – je fino, da imaš inf., da se s tistim otrokom nekaj dogaja (in ne da potem izveš od vodje KC) (SE545)

-        Ona želi, da se na vsa izstopajoča področja dela razširi boljše sodelovanje med strok. del. – za izboljšanje strok. dela (DČ167)

-        Če je zahteven primer – želi, da se dodatni strokovnjaki lahko vključijo v takšne primere (DČ257)

 

9.1.1.5.1         Timsko delo

-        Timsko delo želijo več uporabljati (SČ57)

-        Pri nasilju bi moral biti načeloma za vsako žrtev tim (SE408)

-        Sklicevanje timov – pri ogroženih otrocih bi tudi morali to večkrat narediti (SE412)

 

9.1.1.5.2         Strokovni svet

-        Strok. svet – moralo bi jih biti več (SA447)

 

9.1.1.6         Več terenskega dela, dela na domu

-         Potrebno narediti spremembe – da bodo zaposleni več na terenu (DG46)

-         Ljudje potrebujejo delo na terenu (DG118)

-         Dobro bi bilo – da bi lahko delavci iz ZUPJS šli na teren (da bi imeli boljši vpogled v situacije, razmere  v katerih so ljudje) (SČ40)

-         Soc. delo na domu – dobro bi bilo, da bi bilo to del sistema, ki ga ponujajo (ne da je to projekt, ki ga ali izvajajo ali ne – odvisno od veliko zunanjih dejavnikov) (DF233)

-         Soc. delo na domu – dobro bi bilo, da bi bila to ena izmed storitev, ki jih CSD nudi (in na tej storitvi rabijo imeti od 1 – 3 zaposlene) (DF234)

-         Soc. delo na domu – ne manjka veliko, da bi to vpeljali v sistem (le posluh za to je potreben) (DF239)

-         Da bi lahko večkrat šli na teren (SF202)

-         To so super predlogi – da se gre več na teren (SF210)

-         Torke in četrtke bi morala biti hiša prazna – bi morali biti vsi zaposleni na terenu (DA182)

-         Zaposleni na CSD morajo biti na terenu (DA277b)

-         Delo na terenu – to je pri DSP tudi potrebno (ne le področje družine, nasilje, druga področja) (SG52)

-          

9.1.1.7         Programi

-         Želijo jih izvajati v okviru redne dejavnosti (DG140)

-         Moral bi jih vsak CSD izvajati v okviru redne dejavnosti (DG147)

-         Potrebno bo razvijati področja različnih preventivnih in socialnovarstvenih programov (DB102)

-         Za vpeljavo dobrih programov na CSD – potrebujejo dodaten kader in finance (da se tu krepijo, da bi to lahko začeli delati) (DF176)

-         Imajo veliko idej za vpeljavo dobrih dodatnih programov na CSD (DF177)

-         Nekatere zadeve se da narediti tudi v sedanjih okvirih – da začnejo dobre programe delati v okviru povečanega obsega dela (kljub temu, da nimajo zaposlenega delavca v programih – to že delajo) (DF191)

-         Za programe rabi finančna sredstva in kader, ki bo to izvajal (DD276)

-         Ne smejo dopustiti, da CSD izgubljajo programe (SG264)

-          

9.1.1.7.1         Socialna aktivacija

-        Soc. aktivacija – treba je zavzeti drugačen način dela s temi uporab. (DC251)

-        Soc. aktivacija – izvajati bi jo morali najbolj usposobljeni strok. delavci za delo z ljudmi (DC253)

 

9.1.1.8         Neverjetna leta

-        Zelo dobro bi bilo, da bi Neverjetna leta vpeljali na CSD (DF201)

 

9.1.1.8.1         Home coaching

-        Home coaching – bi bil dober pri njihovem delu (DF69)

-        Home coaching – si res želi vpeljati na CSD (DF168)

-        Home coaching – strok. delavec pride na dom (pomoč družini za dom – na domu) (DF169)

-        Home coaching – 2 – 5 x na teden po 2 uri (DF170)

-        Home coaching – učiš interakcije med otroci in starši (DF171)

-        Želi čim več takšnih zadev, kot je Home coaching, vpeljati na CSD (DF175)

-        Home coaching – eno izmed najbolj zahtevnih del (da si konkretno v družini, moraš znati odreagirati, rabiš resno supervizijo, evalvacijo) (DF206)

-        Home coaching – to je ena izmed prvih zadev, ki jo želi uvesti v CSD (to je ena najbolj nujnih in najbolj učinkovitih oblik pomoči, ki jih lahko soc. del. in sociala dajejo) (DF212)

 

9.1.1.9         Dvojne vloge

-        Dvojna vloga – z reorg. bi se morale ločiti na CSD (da bi nekateri zaposleni delali res s človekom, da ne bi bili obremenjeni z odločanjem; tudi na področju družine) (SF332)

-        Dvojna vloga – da bi bili nekateri zaposleni le odločevalci in bi bile pri njih le pritožbe in imaš drug odnos z uporab. (SF345)

-        Dvojna vloga – da bi bili nekateri zaposleni, ki bi le strok. sodelovali in bi gradili odnos in da ne bi o ničemer odločali (SF346)

-        Dvojna vloga – moralo bi se ločiti odločanje in svetovalni proces z uporab. (SF347)

-        Dvojna vloga – ločitev na odločanje in svetovalni proces bi se lahko izvedla, če bi bilo več zaposlenih (SF349)

-        Dvojna vloga – ločitev na odločanje in svetovalni proces bi se lahko izvedla, če bi bilo to fizično ločeno (da bi pri njih bilo npr. zaposlenih 5 ljudi, ki le delajo odločbe) (SF350)

-        Dvojna vloga – ločitev na odločanje in svetovalni proces – da se tako, da bi imeli zaposleni več možnosti usmerjati uporab. na programe (tu lahko nevladniki pomagajo s poglobljenim strok. delom) (SF353)

-        Dvojna vloga – če bi imeli več časa, bi lahko kakšne skupine ustanovili in bi znotraj teh skupin lahko zaposleni le strok. sodelovali z uporab. (in bi razdelili uporab. od strok. del. s katerimi že sodelujejo) (SF354)

 

9.1.1.10      Posvojitve, rejništva

-        Priprave na posvojitve, parov za rejništva – rabijo se nekatere zadeve bolj začrtati kaj in kako naj to poteka (ne da je odvisno od posameznega CSD) (SB384)

-        CSD rabijo imeti programe, usposabljanja za posvojitve (SB415)

-        Posvojitve – večji CSD bi lahko imeli en program za vse posvojitelje iz njihovega območja (da bi imeli skupino) (SB418)

-        Posvojitve – CSD bi lahko imeli en program za vse posvojitelje iz njihovega območja kamor se ljudje lahko obrnejo (da bi dobili dobre informacije) (SB421)

-        Posvojitve – programi za posvojitelje – bi lahko oblikovali preko SCSD (SB424)

-        Posvojitve – programi za posvojitelje – lahko se odločijo kako bodo imeli v Sloveniji to urejeno (SB425)

-        Pri rejništvu rabiš ljudi spodbujati, izobraževati (so zahtevne zadeve) (SC248)

 

9.1.1.11      Razvoj strokovnega dela

-         Nadaljevati s čim boljšim razvojem strok. dela na vseh področjih (to je ključno za naprej; skrbništvo, obravnava družine) (DC261)

-         Razvoj strok. dela na vseh področjih je treba razvijati sistemsko (ne vsak CSD zase) (DC263)

-         Če bodo razvijali strok. delo – bo to zelo veliko (velik zalogaj, bo veliko dela) (DC275)

-         Treba je uveljavljati nove koncepte dela (DE323)

-         Želijo čim več novih oblik dela, ki bi bolj motivirale uporab. (DE336)

-         Podpirajo nove koncepte strok. dela, da se uvajajo na CSD (DE351)

-         Na CSD rabijo razvijati stroko, da bodo lahko programe razvijali, iskali vire moči  v uporab., prostovoljcih, v drugih, v samih sebi (SG267)

 

9.1.1.12      Preventiva

-        Smisel je v preventivi – potrebujejo zelo veliko delati na storitvah preventive (če hočejo res preprečiti vse posege (nujne) v družino) (DF79)

-        Vzpostavitve preventive (storitve in preventiva – to je tisto, kar morajo delati) (DF167)

-        Nekatere zadeve se da narediti tudi v sedanjih okvirih – preventivni projekti (DF189)

-        Izrazito se ji zdi pomembno, da bi CSD delal preventivno – da so tu bolj prisotni v tem preventivnem smislu (DČ307)

-        Preventivno – želijo več obveščanja, osveščanja (DČ311)

 

9.1.1.13      Storitve

-        Na CSD – če se bodo storitve okrepile – bo to v redu (SA235)

-        Pomoč družini za dom – to bi rabila opravljati soc. del., ki ne dela z njimi v ukrepih (lažje je delati z družino, lažje je vzpostavljati delovni odnos) (SG184)

-        Poudarek dela rabi biti na storitvah (tako bi lahko družini dejansko pomagali) (SG195)

-        Pomoč družini za dom – bi bilo treba posodobiti (SG201b)

-        Storitve – rabijo jih posodobiti (SG203)

 

9.1.1.14      Starejši

-        Področje starejših – potrebno je razviti nove oblike bivanja (v skladu z državami, ki so nam lahko za vzor) (DB149)

-        Področje starejših – potrebno je razviti nove oblike bivanja – vmesne oblike med domskim varstvom in običajnim bivanjem (DB150)

-        Področje starih – gotovo se je treba lotiti tega področja (na njih je skoraj pozabila) (SB878)

-        Področje starih – nekateri programi se rabijo bolj poenotiti po državi (SB880)

 

9.1.1.15      Podpora MDDSZ

-         Glede strok. dela – računajo na podporo MDDSZ (DG114)

9.1.1.15.1      Finančna sredstva

-         Od MDDSZ potrebujejo – da jim jih zagotovijo – da plačajo delavce v programih (da ima pogodbo o zaposlitvi) (DG171)

9.1.1.15.2      Prostori

-         Od MDDSZ potrebujejo – da jim jih zagotovijo – kjer izvajajo programe (zelo kvalitetne) (DG172)

9.1.1.16      Mobilna strokovna služba

-        Da bi se posamezni profili specializirali, pridobivali dodatna znanja – da bi bili v mobilni strok. službi podpora ostalim delavcem (DC111)

-        Razvoj mobilne službe (ki je s specialisti podpora strok. delavcem) (DC262)

-        Na območnem CSD – želi, da se razvije mobilna enota (DČ253)

 

9.1.1.17      Varstvo otrok in družine

-        Področja varstva otrok – razgovori z otroci – ona si želi, da se lahko ona, kot socialna, strokovna delavka, pogovarja z otrokom brez zakonitih zastopnikov (SB368)

-        Oni se morajo dogajati med mladimi, da jih preventivno usmerjajo v zadeve, aktivnosti, proaktivnosti kamor oni res želijo (DA163)

-        Za področje soc. dela z družino – je treba poznati, da je treba v katerikoli storitvi delati v delovnem odnosu, iz perspektive moči (SG44)

 

9.1.1.18      Nadzor v smislu socialnega dela

-        Zdi se ji dobra stvar nadzor v smislu soc. dela (SF238)

-        Zdi se ji dobra stvar nadzor v smislu soc. dela – če ugotoviš, da nekdo izrablja sistem, noče spremembe, mu vzameš DSP (ne, ker želiš slabo, ampak zato, da ga soočiš in da začne drugačno pot) (SF239)

 

9.1.1.19      Interventna služba

-        Treba je spremeniti sistem izvajanja interventne službe – potreben nov sistem (bo treba razmisliti) (DC266)

-        Interventna služba – se ji zdi dobro, da bi bila 24 urna in da vejo kdo je dežuren, če se kaj zgodi, on gre in odreagira takoj (SB243)

 

9.1.1.20      Psihoterapija

-        Smiselno bi bilo psihoterapevtsko delati na inštitucijah, kot je tudi CSD (poglobljeno, v smislu javne storitve) (SA398)

 

9.1.2         Organizacija

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da uporab. dobijo občutek, da so res center socialnega dela, ki imajo prepoznane potrebe njihovih občanov na področju, ki ga pokrivajo (DC322)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da so koordinator tega kar se na soc. področju dogaja na tem njihovem področju (DC323)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da so oni tisti, ki jih občine vprašajo kakšne so potrebe (DC324)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da so oni tisti, ki lansirajo nevladnim org. kakšne so potrebe in v kakšni smeri, kakšne programe naj razvijajo in izvajajo (DC325)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da so oni center soc. dela, ki prepoznavajo potrebe (DC236)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da v sodelovanjih z vsemi akterji na tem njihovem področju uporab. nudijo pomoč, ki jo potrebujejo (DC327)

-        Ko uporabnik pride na CSD – da ga prijazno sprejmejo in se mu nasmehnejo (jih nič ne stane) (DC328)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da niso pretirano uradni (da ne vprašajo preveč na uradniški način – kaj želite, po kaj ste prišli) (DC329)

-        Dober odnos strok. delavca, spoštljiva komunikacija je korak k izboljševanju delovanj, razvoju CSD (DC330)

-        Spoštljiva komunikacija rabi biti iz ene in druge strani – iz strani strok. delavca in uporabnika (DC331)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da se strok. delavec, ko pride uporab. v pisarno, ne obrne proti računalniku in začne tipkati (kdo ste, dajte mi ta in ta podatek) (DC332)

-        Za CSD si želi iti v tej smeri – da se strok. delavec, ko pride uporab. v pisarno, najprej obrne k uporabniku, z njim spregovori nekaj besed in šele potem začne z birokratskim delom (DC335)

-        Želi si še korake bolj v tej smeri, da bi ljudje radi prihajali na CSD (DC351)

-        Želi si, da bi ljudje CSD drugače doživljali, kot jih sedaj doživljajo (DC352)

-        Upa, da se bodo zadeve na CSD spremenile (da bo sonce posijalo) (SC268)

-        Iz vidika vodenja (v. d.) bi bilo lažje obvladovati manjše št. zaposlenih (SA161)

-        Enote morajo ostati res namenjene uporab. – suport, podporni servis za vsa ta področja dela (DA167)

-        Sedeži CSD morajo postati dobre menedžerske zgodbe – da bodo tu dobro menedžirali s kadri, vsemi nalogami, ki jih morajo narediti, da bodo enote dobro delale (DA168)

-        Če bodo na sedežih imeli dober menedžment, ki bo suportiral teren – je to uspeh (je potem zajamčena odlična praksa na terenu) (DA169)

-        Organizacija po CSD se lahko bolj poenoti po CSD – v upoštevanju sodobnih strokovnih konceptov soc. dela (SG182)

 

9.1.2.1         Organizacijska struktura

-        Org. struktura – mora biti podpora stroki (da se org. prilagaja vsebini in ne obratno) (DB83)

-        Organizacijska struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teoretskih konceptov soc. dela – je povezano s pomočniki dir. in njihovimi izobrazbami (SF401)

-        Organizacijska struktura – ni bistveno kakšna je (SF414)

-        Organizacijska struktura – vsebinsko je bistveno, da so znotraj te strukture zaposlene osebe, ki znajo strok. delati soc. delo (SF415)

-        V nekaterih delih so ji policisti všeč kako imajo urejeno strukturo organizacije (SB125)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – taka, da bi vodja enote vedel kaj delamo na CSD in bil strok. vodja, ne menedžer (SE419)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – nujno bi bilo, da so na vodstvenih položajih osebe, ki vejo kaj je soc. delo (zmorejo, lahko razumejo stiske uporab.) (SE420)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – pomembno je, da so na vodstvenih položajih osebe, ki jim ni najpomembnejša organizacija (npr. kje še manjka tiskalnik) (SE421)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – morala bi biti 2 vodji – strokovni in menedžerski (kadrovske zadeve, izobraževanja, prerazporeja delo) (SE422)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – treba je ločiti 2 vodstveni funkciji (na enoti) – strokovna in menedžerska (SE423)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – ena od možnosti je tudi ta, da bi glavni dir. omogočil ločitev vodstvenih funkcij na strokovno in menedžersko (SE424)

-        Org. struktura, ki bi v največji meri omogočala uporabo teor. konceptov soc. dela – rabijo se tako prerazporediti zadeve, da tudi tisti, ki je vodja enote, da bi imel čas biti tudi strok. vodja (SE426)

-        Org. struktura je ključna za možnost boljše uporabe teor. konceptov soc. dela (SC189)

-        Org. struktura, ki bi omogočala boljšo uporabo teoretskih konceptov soc. dela – rabili bi več kadrov (DE268)

 

9.1.2.2         Organizacija dela

-        Izboljšati organizacijo dela, da bo zaposlenim strokovno lažje (DB22)

 

9.1.2.2.1         Prerazporeditev

-        Da bi se posebna služba vzpostavila, ki bi o finančnih zadevah odločala (CSD pa nudil strok. pomoč) (DF153)

-        Pri tej reorg. – je smiselno razmisliti kaj bi lahko še kakšne druge ustanove prevzele (namesto CSD) (SF265)

-        Dobro bi bilo, da bi se nekatere zadeve iz CSD vrnile nazaj na primarne ustanove (SF271)

-        Dobro bi bilo, da bi se nekatere zadeve iz CSD vrnile nazaj na primarne ustanove – kar delajo za mestno občino, nazaj njim (SF272)

-        Dobro bi bilo, da bi se nekatere zadeve iz CSD vrnile nazaj na primarne ustanove – kar delajo za štipendijo za sklad, nazaj njim (SF273)

-        Subvencija najemnine, štipendija, otroški dodatek, tudi za tiste ljudi, ki so soc. ogroženi – mogoče niso bistvene in ne spadajo na CSD (SF276)

-        Nevladne org. – bi lahko prevzele kakšen del dela od CSD (SF287)

-        Gotovo so kakšne naloge CSD, ki bi se lahko prerazporedile še po drugih organizacijah (SF291)

-        Da se razmisli povsod tam, kjer se daje dodatne naloge CSD, ki jih dela za druge institucije – da je tu prostor, da to oni nase prevzamejo nazaj oz. samostojno izvedejo (SF309)

-        Nekatere zadeve bi lahko tudi administracija delala (SF395)

-        ZUPJS – to bi moralo iti ven iz CSD (razen DSP, IDSP) (DA266b)

 

9.1.2.3         Svet zavoda

-        Predlog – da se takoj ustanovi svet zavoda (SC153)

-        Predlaga, da je v svetu zavoda na tem CSD 16 članov (SC155)

 

9.1.3         Več časa

-        To kar so sedaj že predvideli – da bi zaposleni pridobili več časa za delo (to bi z novimi zaposlitvami) (SF201)

-        Z reorg. – želi si, da bi imeli dovolj časa z ljudmi, da bi šli po točkah konceptov soc. dela (skleniti dogovor o reševanju problematike z osebo, raziskati instrumentalno definicijo problema, izziva) (SF312)

-        Če imaš več časa, se lahko bolj poglobiš v človeka in v koncepte soc. dela (SF316)

-        Če bi zaposleni na CSD imeli čas, bi se lahko dosti kreativnega pokazalo, da bi delali (SF371)

-        Za boljše možnosti za uporabo konceptov soc. dela je potrebno dovolj časa za delo z uporab. (SF385)

-        Za boljše možnosti za uporabo konceptov soc. dela je potreben čas, da se lahko udeležujejo dodatnih izobraževanj (SF387)

-        Želi si, da bi bilo več časa za birokracijo – da lahko v miru urediš spis, da bi lahko imela urejen spis sproti (SE171)

-        Želi si, da ima čas, da napiše zadeve povezane z delom (SE175)

-        Delo na CSD – želi si, da bi lahko več časa porabila za nekatere primere, ljudi (SE343)

-        Želijo si več časa, da gredo lahko več na teren (DE245)

-        Želi si, da bi si lahko vzeli čas za osebo, ki pride (DD139)

-        Želi si, da bi imeli strok. del. čas za uporab. (DD141)

-        Želi si, da bi obstoječ strok. kader imel več časa za delo z uporab. – ker potem se res lahko posvečaš prav določenim konceptom soc. dela (načrtuješ stvari, se povezuješ z institucijami na razl. področjih) (DD243)

-        Želi več časa, da bi na time lahko hodila (SD243)

 

9.1.4         Upravljanje s podatki

-        Da bi samo 1 x (prvič) vpisali v sistem (vnesli podatke) (SČ77)

-        Ena od možnosti je, da bi se soc. delavci posneli na diktafon (kot zdravniki) in bi potem drugi zaposleni to zapisali (SF397)

-        Možno bi bilo, da bi se soc. delavci posneli na diktafon (to lahko hitro povejo) in da bi te zapise nekdo drug zapisal (kot zdravniki) (SE137)

-        Vodja enote – če govori z uporab. ali z drugimi glede zadev povezanimi z uporab. – bi bilo dobro, da bi naredila UZ (da bi zaposleni na CSD vedeli, da so se pogovarjali) (SE547)

-        Zapisovanje – želi, da se opiše vedenje uporab., ki bo vplivalo na odločitev sodnika (npr. glede stikov) (DČ233)

-        Soc. del. – znajo zelo lepo povedati, a je treba tudi dobro ubesediti (v zapisih, da se vidi, da je socialno delavsko, da začutiš, da je soc. del. to zapisal) (DČ234)

-        Ko pišeš poročilo – mora biti uporab. zraven pri tem (DČ241)

-        Ona si želi, da bi bili strok. del. na CSD razbremenjeni papirologije (vlog) (DD137)

-        ISCSD – to mora iti ven iz CSD (DA267b)

 

9.1.5         Enotna praksa

-        Enotna praksa je vedno dobra (kot ima sodstvo, da bi imela tudi sociala) (DF13)

-        Pomembno je, da se CSD poenotijo glede enotne prakse (DF17)

-        Zaradi stroke je pomembno, da so enotni standardi (SE66)

-        Dobro bi bilo, da bi imeli enotne standarde za strok. delo (npr. ko so v družini nekatere zadeve – npr. odvzem) (SE67)

-        Za strok. delo – dobro bi bilo, da bi imeli primere dobre prakse (SE71)

-        Za strok. delo – dobro bi bilo, da bi imeli standardizirane obrazce (SE72)

-        Če bo CSD Ljubljana želela poenotiti delo na CSD (8 enot) – se rabijo povezati med enotami (enotna praksa, kriteriji dela, koncepti dela) (DD262)

-        Dilema – ali lahko mladoletni otrok podpiše vročilnico s plavo kuverto – ki je nameščen v krizni center – takšne prakse je treba poenotiti po CSD v Sloveniji (DD263)

 

9.1.6         Odnosi

-        Želi si, da bi zaposleni na CSD imeli še boljše odnose do uporabnikov (DC336)

-        Zaposleni na CSD – ne rabijo dodatnih znanj, da se realizira boljša komunikacija do uporabnikov (DC340)

-        Na CSD rabijo sami z vzorom povedati zaposlenim, da si želijo, da bi zaposleni imeli še boljše odnose, komunikacije do uporab. (DC341)

-        Na CSD rabijo sami z nagovarjanjem k temu kaj si želijo povedati zaposlenim, da si želijo, da bi zaposleni imeli še boljše odnose, komunikacije do uporab. (DC342)

-        Na CSD rabijo sami z vzpostavitvijo vizije CSD povedati zaposlenim, da si želijo, da bi zaposleni imeli še boljše odnose, komunikacije do uporab. (DC343)

-        Na CSD rabijo sami z vzpostavitvijo poslanstva CSD povedati zaposlenim, da si želijo, da bi zaposleni imeli še boljše odnose, komunikacije do uporab. (DC344)

 

9.1.7         Računalniška podpora

-        Če se njim kaj pokvari računalniško – rabijo, da se to uredi takoj (ker delajo na tem) (DČ211)

-        Računalniška podpora – to bi moralo biti bolje urejeno (DČ214)

-        ISCSD – za tak zelo velik inf. sist. rabiš tudi suport in podporo (ker vseh 1400 zaposlenih na vseh CSD dela vsakodnevno v računalniku) (DA213)

-        Dobro bi bilo, da bi imeli na vsakem CSD enega za rač. podporo (DA218)

 

9.1.8         Uporaba avtomobilov

-        Aktivatorji – imajo avte – ki bi jih lahko uporabljali za vožnjo na teren k ljudem (SČ188)

-        Rabijo avtomobile – da se bodo lahko vozili na teren (DA149)

-        Za delo na terenu bi rabili 20 avtov (DA183)

 

9.1.9         Razbremenitev

-        Zaposlene razbremeniti administrativnih opravil (DB23)

-        Za naprej vidi to, da bi jih ponovno razbremenili birokratskega dela (predvsem na področju ZUPJS) (DC132)

 

9.2         Zaposleni

-        Ko so se zaposlili moški na CSD – so ženske sodelavke rekle, da rabijo še zaposliti moške – da je čisto druga dinamika (da obrnejo zadeve na hec) (DE296)

-        Za to delo bi rabili biti ljudje, ki so za to delo primerni (SD295)

-        Treba je določiti koliko zaposlenih rabijo za zelo kvalitetno soc. delo (SG45)

 

9.2.1         Zaposlitve, nove dodatne zaposlitve

-         Izkušene prof. soc. dela – predlagajo, da si potrebujejo izboriti več zaposlenih (SČ97)

-         Dobro bi bilo, da bi denar (ki je šel v to obliko reorg.) vložili v kader (SČ158)

-         Bolj kot org. struktura je pomembna kadrovska pokritost (za največjo možnost uporabe teoretskih konceptov soc. dela) (DB81)

-         Če bodo imeli dovolj kadra – se bodo različnim org. strukturam lahko prilagodili (za najboljšo uporabo teoretskih konceptov soc. dela) (DB82)

-         Vse rešitve glede izboljševanja delovanja CSD – so zelo pogojene s kadrovsko pokritostjo (DB115)

-         Potrebno bo sanirati kadrovsko podhranjenost (DF100)

-         Bolj pomembno, da se res lahko dobro dela socialno delo, je kadrovsko dozaposlovanje (DF151)

-         Dozaposlovanje kadra (DF166)

-         Več zaposlitev (to je nujen pogoj, da CSD vsebinsko deluje) (SF197)

-         Za boljše možnosti za uporabo konceptov soc. dela je potreben dodaten kader (SF384)

-         Za uporabo konceptov in metod soc. dela v večji meri rabijo več dodatnih zaposlenih (SE418)

-         Oni bi si želeli, da bi se bolj kadrovsko okrepili (DE165)

-         Če bi bili kadrovsko okrepljeni, bi bilo dobro (DČ207)

-         Na območnem CSD rabijo različne dodatne profile, ki bi lahko strokovno oplemenitili njihovo delo (strok. podpora, da prevzamejo zahtevnejše primere in da so oni gonilo razvoja za naprej – smernice) (DČ252)

-         Z dodatnim kadrom – jim bo MDDSZ omogočilo in bodo oni na CSD lahko omogočili takšno org. strukturo za boljšo uporabo teor. konceptov soc. dela (DČ271)

-         Predlogi – dodatno kadrovsko okrepiti centre (DČ297)

-         Ona upa, da se bodo še kadrovsko okrepili (DD145)

-         Zaposlitve naj delajo na kalkulacijah posodobljenih, pravih št. standardov in normativov in številkah populacije in da pogledajo konkretno št. vlog (SD233b)

-         Rabijo več zaposlenih (SD270)

-         Na CSD – rabili bodo več zaposlenih (DA92)

-         Rabijo kadre (DA187)

-         Oni rabijo kadre (DA223)

-          

9.2.1.1         Področja, kjer jih rabijo

-         Potrebujejo več zaposlenih (za več in boljše izvajanje terenskega dela, dobro strok. delo) (DG115)

-         Na tem CSD – potrebujejo tudi dodaten kader za strok. službe (DB87)

-         Na organizacijskem nivoju potrebujejo več kadra (DF61)

-         V tem trenutku – se je zelo pokazalo, da potrebujejo dodaten kader (v administraciji, tehnični podpori, kadrovsko-pravnih zadevah) (DF96)

-         Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – na področju varstva družine, nasilja v družini (SE146)

-         Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – področja starejših in invalidov ne pozna toliko, a verjetno bi tudi tam koga rabili (SE147)

-         Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – povsod, na vseh področjih (SE150)

-         Na CSD rabijo več zaposlenih, ker bi bilo treba delati še z marsikatero družino (SE349)

-         Predlogi – zagotoviti kader (tehnični in strokovni) (SE636)

-         Na drugih področjih rabijo nove kadre (družbena dinamika to določa) (DE175)

-         Upa, da se bodo kadrovsko okrepili, da bodo lahko šli več na teren (DE242)

-         Želi, da bi bili kadrovsko podkrepljeni – da bi lahko tudi rotirali med področji (DE287)

-         Osebna asistenca – rabijo dodaten kader (DA97)

-         Mladi – duševno zdravje – rabijo dodaten kader (DA98)

 

9.2.1.1.1         Programi

-         Programi – delavce (ki jih že imajo) želijo redno zaposliti (DG174)

-         Sedaj potrebuje največ dodatnega kadra področje različnih preventivnih in socialnovarstvenih programov (DB101)

-         Če bi dobili 20 % dodatnega kadra – potem bi lahko razvijali programe (DF72)

-         Če bi dobili 20 % dodatnega kadra – potem bi lahko izvajali dnevne centre za otroke in mladostnike po vseh enotah (DF73)

-         DC za otroke in mladostnike – za to potrebuješ kader (2, 3 osebe, ki so zaposlene v tem programu) (DF77)

-          

9.2.1.1.2         Storitve

-        Sedaj potrebuje največ dodatnega kadra področje storitev – prva socialna pomoč, osebna pomoč (svetovalno delo) (DB99)

-        Če bi dobili dovolj dodatnih zaposlenih – bi res potrebovali zaposlene, ki bi nato delali storitve (pomoč družini za dom (da se to okrepi), osebne pomoči) (DF70)

-        Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – rabijo jih tudi na storitvah (PSP, osebna pomoč, pomoč družini) (SE149)

-        Če bi imeli še 2 ali 3 strok. del. – bi vsaj nekdo lahko izvajal storitev pomoč družini za dom (SA517)

-        Za boljše uporabljanje storitev – je treba zagotoviti več kadra in časa (SA525)

 

9.2.1.1.3         Področje družine

-        Na področju družine – potrebujejo 1 ali 2 več zaposlenega (na tej enoti) (SČ45)

-        Sedaj potrebuje največ dodatnega kadra področje družine (v povezavi z Družinskim zakonikom) (DB94)

-        Sedaj potrebuje največ dodatnega kadra področje družine – družinske zadeve, skrbništvo (tudi nad odraslimi), rejništvo, ukrepi za zaščito otrok, vsi postopki, ki bodo sedaj na sodiščih (DB96)

-        Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – rabijo tudi na področju razvez in razpad izven partnerske skupnosti (ko gredo narazen) (SE148)

-        Družinski zakonik – rabijo dodaten kader (DA96)

 

 

9.2.1.1.4         Administracija

-        Potrebujejo dobiti več kadra v administracijo (DF55)

-        Ena od možnosti je, da bi se soc. delavci posneli na diktafon (kot zdravniki) in bi potem drugi zaposleni to zapisali – in za to bi tudi rabili dodaten kader (SF399)

-        Tudi v administraciji bi rabili nove dod. zaposlene (DE246)

 

9.2.1.1.4.1         Tajništvo

-        Potrebujejo dobiti več kadra v tajništvo (DF54)

-        Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – nujno rabijo še nekoga, ki bi bil v tajništvu (da bi bile 2 hkrati) (SE152)

 

9.2.1.1.5         Neverjetna leta

-        Če bi vpeljali Neverjetna leta na CSD – potrebujejo kader, ki bo to delal (DF203)

-        Če bi vpeljali Neverjetna leta na CSD – potrebujejo usposobljen kader (ne preko javnih delavcev) (DF204)

 

9.2.1.1.5.1         Home coaching

-        Če bi na tem CSD dobili 15 dodatnih zaposlenih – bi gotovo izvajali Home coaching (DF209)

-        Home coaching – za to potrebujejo več kadra (DF211)

 

9.2.1.1.6         Pomoč na domu

-        Dobro bi bilo – da občina lahko zagotovi 1 – 3 delavce več – na področju nege, pomoči na domu (SČ51)

-        Dozaposlovanje na področju nege, pomoči na domu – bi moralo biti v načrtu politike, vizije CSD oz. soc. varstva (glede na to, da se starost povečuje) (SČ52)

 

9.2.1.1.7         Mobilna strokovna služba

-        Oni nujno rabijo strok. del. – za mobilno strok. službo (DČ37)

-        Mobilne enote – ona rabi kadre, da jih notri lahko zaposli (pravnik, psiholog; npr. 4 zaposlene rabi) (DA233)

 

9.2.1.1.8         ZUPJS

-        Na ZUPJS – bi bilo dobro, da bi imeli 1 ali 2 več zaposlenega (SČ43)

9.2.1.1.9         Pravni del

-        Potrebujejo dobiti več kadra za pravni del (DF56)

 

9.2.1.1.10      Preventiva

-        Če bi dobili 20 % dodatnega kadra – potem bi lahko izvajali veliko preventive (DF78)

 

9.2.1.2         Koliko, jih rabijo

-         Na tem CSD – potrebujejo 3 strok. del. v programih (DG126)

-         Na tem CSD – potrebujejo 6 novih zaposlenih (DG136)

-         Za strok. delo potrebujejo 20 % več kadra (tudi glede na NPSV) (DB84)

-         Na tem CSD – potrebujejo okvirno od 20 – 40 strok. del. več (DB86)

-         Število dodatnega kadra (ki ga potrebujejo) – je odvisno tudi od novih sprememb zakonodaje (DB88)

-         Pred novimi nalogami za CSD – pomembno, da odločevalci tudi upoštevajo koliko dodatnega kadra je za le-te potrebno (DB89)

-         Na tem CSD – potrebujejo 4 do 5 dodatnih administrativnih delavcev (DF62)

-         Na tem CSD – potrebujejo dodatnega zaposlenega v skupni pravno-kadrovski službi (DF63)

-         Na tem CSD – na vsaki enoti potrebujejo 2 do 3 dodatne strok. delavce (da bi lahko okrepili stroko, da bi res lahko delali strokovno) (DF64)

-         Na tem CSD – potrebujejo 10 % več dodatnih zaposlenih (DF65)

-         Na tem CSD – dobro bi bilo, da bi dobili 15 do 16 dodatnih zaposlenih (DF67)

-         Na tem CSD – če bi dobili več kot 16 dodatnih zaposlenih – bi res lahko začeli delati (več na terenu, domovih, home coaching – socialnega delavca v vsako hišo) (DF68)

-         Če bi dobili 20 % dodatnega kadra – bi res lahko začeli zelo dobro delati na CSD (DF71)

-         Pri njih bi rabili 3 – 4 dodatne zaposlene (da bi delo potekalo bolj umirjeno) (SF214)

-         Če bi imeli dodatno enega administrativnega delavca zaposlenega in bi mu dali naloge, da piše za Anito Ogulin mnenja – bi on natipkal in bi ena strok. oseba samo preletela in podpisala zadeve, da se strinja (SF396)

-         Na tej njeni enoti – za začetek rabijo vsaj še 2 dodatna zaposlena (to se ji zdi minimalno – zato, da bi bil ta obseg, ki je sedaj v tem trenutku, brez novih nalog, nekako približno urejen) (SE145)

-         Na tej njeni enoti – rabijo dodatne zaposlene – če bi jih dobili 5, bi bilo to idealno (SE151)

-         Na tej enoti bi rabili ravno tisti dve strok. del., ki sta z reorg. sicer šli na sedež na ZUPJS (SE668)

-         Na tem CSD bi rabili 10 novih zaposlenih več (da bi dobila vsaka enota 2 strok. del.) (DE243)

-         Oni na vsaki enoti rabijo še eno strok. del. (DČ133)

-         Na tem CSD – rabijo 100 zaposlenih več (SA236)

-         Na tej enoti, bi bilo v redu, če bi ohranili toliko zaposlenih, kot jih je bilo pred reorg. – torej 2 zaposleni več (ki so jih premestili na regijski CSD) (SA237)

-         Na tej enoti rabijo še eno osebo v glavni pisarni (pošte, klici, uporab.) (SA238)

-         Kadrovsko rabijo enega psihologa in enega pravnika (DD165)

-         Na vsaki enoti rabijo še po enega soc. del. (DD166)

-         Na skupni splošni službi – rabijo enega novega dodatno zaposlenega pravnika in kadrovnika (kombinacija polovično pravnik, polovično kadrovnik) (DD167a)

-         Skupaj rabijo na tem CSD 5 oz. 6. novih dodatno zaposlenih (DD167b)

-         Oni rabijo 6 zaposlenih (da bi lahko kolikor toliko normalno delali) (DD176)

-         Ona meni, da mora biti v naslednjih 5-ih letih dozaposlenih vsaj 6 zaposlitev (DD180)

-         Ta oddelek bi rabil še najmanj 5 zaposlenih (in jih je 11 in še vsi niso prisotni ves čas in dva delata po štiri ure – to je čisto premalo za to maso ljudi) (SD148)

-         Na tem oddelku bi nujno rabili 5 dodatnih novih zaposlenih (za soc. delo bližje ljudem) (SD161)

-         Na tej enoti bi nujno rabili najmanj vsaj 15 zaposlenih več – da bi kvalitetno lahko opravljali delo, da se z uporab. intenzivno ukvarjaš (za soc. delo bližje ljudem) (SD162)

-         Če bi imeli na tej enoti 20 – 25 več zaposlenih, bi potem res lahko delali razkošno, res zelo kvalitetno socialno delo (SD164a)

-         Skupaj v sodelovanju z MDDSZ so ocenili, da rabijo 500 ljudi v naslednjih 5 letih (DA93)

-         Po novih izračunih – še vedno rabijo 420 novih zaposlenih (DA95)

-         Na tem CSD – rabijo okrog 38, 40 novih dodatnih zaposlenih (v naslednjih 5 letih) (DA101)

-          

9.2.1.3         Profili, ki jih rabijo

-         Potrebujejo pravnike (s pravosodnim državnim izpitom) (DG123)

-         Potrebujejo strok. del. – v programih (za izvajanje programov) (DG124)

-         Potrebujejo kadrovnika (za kadrovske zadeve) (DG127)

-         Potrebujejo več strok. del. (za eno ali več področij) (DG128)

-         Treba je kadrovsko krepiti tudi druge profile, ne le soc. delavcev (psihologi, pravniki, spec. ped., soc. ped., terapevti) (DF112)

-         Potrebujejo imeti čim več multidisciplinarnega kadra (da bi se zahtevne zadeve obravnavale timsko, multidisciplinarno) (DF113)

-         Z reorg. – zelo so poudarjali, da potrebujejo nujno varnostnika (sploh v teh razmerah, ko je bila takšna masa ljudi zaradi reorg.) (SF113)

-         Da bi pridobili več administrativnih delavcev na CSD, ki bi opravljali formalnosti za strok. del. (SF393)

-         Vsak regijski CSD bi rabil imeti eno osebo za rač. podporo (DC304)

-         Na CSD rabijo osebe za računalniško podporo (da imajo urejene te zadeve) (DC308)

-         Vsaka org. ima/mora imeti osebo za računalniško podporo (DC312)

-         Ona vidi tudi v prihodnosti, da bi z reorg. bila na vsaki enoti zaposlena oseba z znanji za mladostniško psihoterapijo (SE600)

-         Oni sedaj nujno rabijo pravnika s pravosodnim izpitom – da jih zastopa (DČ36)

-         Oni nujno rabijo pravnika s pravosodnim izpitom (DČ132)

-         Na območnem centru rabijo strokovnjake iz specifičnih področij (psihologije, soc. delavce, soc. pedagoge) (DČ134)

-         Računalniška podpora – morali bi imeti enega zaposlenega za to (DČ215)

-         Želijo si več psihologije na CSD (klinični psihologi) (DD148)

-         Na CSD si želijo tudi še drugih profilov, ki lahko delajo na področju soc. varstva (DD149)

-          

9.2.2         Skrb za zaposlene

-        Pomembno se ji zdi, da se skrbi za zaposlene na CSD (SB906)

-        Skrb zase – dobro bi bilo, da bi več športala (SE383)

-        Zaposleni rabijo strok. suport (SC253)

-        Ona spodbuja zaposlene, da naj bodo bolj suvereni (tudi pred sodniki) (DČ186)

-        Najprej je treba vlagati v ljudi (DČ286)

-        Zaposleni rabijo imeti nenehno podporo, suport, supervizije (DČ299)

-        Pretok inf. na CSD bi moral potekati tako, da bi vsi vse vedeli (SA438)

-        Vsaka enota rabi zase poskrbeti, da ima pretok inf. za delo, znanja, ki ga imajo zaposleni znotraj – a za to rabijo čas, da to počnejo (SA445)

-        Za delo v poklicih pomoči moraš imeti osebno podporo (SA473)

-        Kontinuirana izobraževanja in ureditev napredovanj – se ji zdi zelo pomembno to urediti (SA494)

-        Ona strok. del. zelo spodbuja, da bi imele zaposlene med seboj, zase kakšne skupine (tudi na področju ZUPJS) iz različnih skupin uporab. – da bi se dobivali zaposleni in da rečejo kaj (za podporo sebi) (DD201)

-        Delo na CSD – rabiš tudi dovolj premora od dela (tudi več plačanega dopusta) (SD164c)

-        Za razbremenitev zaposlenih rabiš dovolj kadra – da se razbremenijo, da se lahko menjavajo, da lahko zamenjajo področja, se odpočijejo od zahtevnih strok. sodelovanj (SD165)

-        Nasilje do zaposlenih – tu bi morala biti ničelna toleranca (ne samo fizično, tudi grožnje in žalitve) (SD199)

 

9.2.2.1         Izobraževanja

-        Izobraževanje – je potrebno res urediti (SČ195)

-        Nekatere zadeve se da narediti tudi v sedanjih okvirih – investirati v izobraževanja zaposlenih (DF190)

-        Dobro bi bilo, da bi tudi soc. del. imeli psihoterapevtska znanja (DF263)

-        Več izobraževanja (a to ni odvisno od reorg.) (DC170)

-        Če pošljejo na regijski ravni strok. delavca iz ene enote (ki dela na enem področju) na usposabljanje, izobraževanje, da se on potem dobi znotraj CSD s strok. delavci iz drugih enot in prenese znanje (DC174)

-        Z reorg. – prenos znanja znotraj CSD bi bilo možno vzpostaviti (DC175)

-        Izobraževanja – na njih naj grejo tisti, ki bodo to delali in ona (SB88)

-        Izobraževanja – CSD je v izobraževalnem smislu, da človek spozna socialni sistem v Sloveniji, najboljše možno (SB152)

-        Izobraževanja – sedaj si zelo želi, da bi naredila še certifikat za svetovalko (se ji zdi, da bi ji to olajšalo delo) (SB332)

-        Izobraževanja – želi si, da bi jih podprli (to bi bilo dobro) (SB348)

-        Izobraževanja – kako ona res o neki temi razmišlja – to bi bila boljša izobraževanja (SB718)

-        Izobraževanja – treba je razmisliti kaj bi s tem naredili (SB722)

-        Izobraževanja – treba jih je poglobiti (SB726)

-        Zasvojenost z digitalnimi napravami igricami – to so nova znanja, ki jih rabijo (SB854)

-        Digitalne naprave – rabijo zelo konkretna znanja glede teh zadev, področij (posebej za delo z mladimi) (SB876)

-        Izobraževanja – omogočiti jim rabijo, da gredo v psihoterapevtska izobr. (da naredijo te šole, jim pomagajo pri tem) (SB922)

-        Izobraževanja – moralo bi biti toliko denarja, da bi lahko vsaj 10 dni izobraževanj na leto imeli (tako, kot je po kolektivni pogodbi) (SC279)

-        Za izobraževanja – bi morali upoštevati kolektivno pogodbo (10 dni izobraževanj – minimalno) (SC280)

-        Če bi imeli denar za izobraževanja – bi se tudi izvajalce našlo (SC283)

-        Izobraževanja – rabili bi se dodatno izobraževati zaradi vseh zahtevnih izzivov, težav uporab. (DE183)

-        Rabi jim biti omogočeno, da bi se lahko dod. izobraževali (je neverjetna studijoznost pri sodelavcih) (DE305)

-        Sodelavci imajo izredno željo, da se še izobražujejo (Geštalt terapija, sistemska ter., realitetne terap.) (DE306)

-        Za mediacijo bi tudi vsi šli na izobraževanja (DE307)

-        Zaposleni si resnično želijo dod. izobraževanj (DE308)

-        Izobraževanja – nujno rabijo več možnosti, da se to omogoči (DE309)

-        Prav bi bilo, da bi jim delodajalec omogočal kvoto za izobraževanja, ki jih res rabijo za njihovo delo (DE312)

-        V prihodnosti – rabijo usposobiti delavce na področju spolnega nasilja nad otroki (problematično področje) (DE313)

-        Izobraževanja – rabijo glede področja spolne zlorabe dod. izobraževanja (DE315)

-        Rabijo pridobiti dodatne znanja na področju spolne zlorabe (DE317)

-        Rabijo izobraževanja za uveljavljanje novih konceptov dela (DE324)

-        Rabijo okrepiti izobraževanja (DČ272)

-        Izobraževanja – rabijo okrepiti pri novostih zakonodaje (DČ273)

-        Izobraževanja – pristopi k delom, specifične metode dela – rabijo to okrepiti (DČ274)

-        Izobraževanja – okrepiti rabijo nekatere naloge dela – zapisovanje, asertivnost (DČ275)

-        Izobraževanja – tega bi moralo biti več (DČ281)

-        Znanje, ki so ga pridobili na CSD – bi moralo krožiti med njimi (SA422)

-        Zaposleni na CSD rabijo podporo – izobraževanja (SA429)

-        Rabijo več sredstev za izobraž. – za strok. del., ki delajo po različnih področjih (DA125)

 

9.2.2.1.1         Mentorstva

-        Na CSD – rabi se poskrbeti za ljudi, ki imajo znanje, da ga lahko delijo (da se naredijo mentorstva) (SB145)

-        Na CSD – dobro bi bilo, da bi imeli mentorstva med zaposlenimi (nekdo, ki ga lahko vprašaš (kako, kaj), na katerega se lahko nasloniš) (SB155)

-        Treba je poskrbeti za mentorstva, da bi zaposleni res bili dobro vpeljani (SB642)

-        Vzpostavitev mentorstev – da se pazi kdo je komu mentor (SB643)

-        Vzpostavitev mentorstev – da se skrbi za zaposlene (SB644)

-        Vzpostavitev mentorstev – da se skrbi za razvoj kariere zaposlenega (SB645)

-        Mentorstva – treba je dati mladim mentorje (ki jih spremljajo in jih lahko sproti vprašajo, preverijo, se učijo po korakih, opozori na pasti, nauči kako se odločba napiše, kako naj izgleda obrazložitev) (SB727)

-        Pomembno se ji zdi, da se skrbi za zaposlene na CSD – da se poskrbi, da imajo mentorstva (SB907)

-        Pomembno se ji zdi, da se skrbi za zaposlene na CSD – da se jih ne vrže kar v vodo in da naj plavajo (SB908)

-        Pomembno se ji zdi, da se skrbi za zaposlene na CSD – da vodstvo poskrbi za nove zaposlene, ko pridejo, da imajo podporo, vodstvo (SB910)

-        Če delaš novo delo na CSD – je dobro, da imaš nekoga, ki ga lahko vprašaš, ki te vodi, ki ti pove, na kakšno zadevo pripravi (SB919)

-        Mentorstva na CSD za zaposlene – to bi lahko poskrbelo za to, da se strokovnost prenaša med zaposlenimi (SB920)

-        Mentorstva na CSD za zaposlene – bi bilo res treba urediti (SB921)

 

9.2.2.1.2         Razvoj zaposlenih

-        Razvoj zaposlenih – mora rasti v teh 20-ih letih, ko bo še tu (SB665)

-        Razvoj zaposlenih – nekaj lahko da tudi že kaj nazaj (SB667)

-        Razvoj zaposlenih – želi rasti naprej, napredovati (SB668)

-        Razvoj zaposlenih – to bi moralo biti en del ene vizije kaj bodo delali z ljudmi, kaj jim lahko še ponudijo (SB672)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – to si želi za sebe in tudi za druge (SB713)

-        Izobraževanja – rabijo okrepiti veščine komunikacije (DČ276)

-        Izobraževanja, osebna rast – to se njej zdi pogoj za delo v pomagajočih poklicih (SA466)

 

9.2.2.1.3         Fakulteta za socialno delo

-        Izobraževanja – da bi imeli predmet CSD na FSD (da bi vedeli kaj CSD, kot osrednja institucija, sploh dela – kaj je, kaj v njih lahko dobite in kaj ne morete dobiti) (SB149)

-        Na FSD bi moralo biti več prakse (na tem se naj bi delalo) (SE618)

-        Na FSD – bi moral biti nujno predmet CSD (da se sploh naučiš kaj vse se na CSD dela in kaj vse to obsega) (SE620)

-        FSD – mogoče rabijo dati primere iz CSD študentom, da povedo, kako bi oni to rešili (in se potem o tem pogovarjali – da sploh prideš do inf. da to dejansko se lahko zgodi, kakšni primeri) (SE625)

-        Treba bi bilo tudi malo izbirati ljudi, ki pridejo na FSD, ki imajo kapacitete za ta študij, delo (mogoče sprejemne izpite, preizkuse) (SD292)

-        Meni, da bi bilo bolje, če bi se na FSD vpisovalo malo starejše osebe z malo večjo zrelostjo in malo večjim znanjem (SD297)

 

9.2.2.2         Supervizija

-        Supervizija – dobro bi bilo, če bi lahko imela individ., izredne supervizije (SE376)

-        Rabijo okrepiti tudi supervizijo (kljub temu, da ve, da je to strošek tudi) (DČ277)

-        Rabili bi imeti individualno supervizijo (vsi oz. še posebej tisti, ki imajo res stresna področja: ogroženi otroci, starejši, nasilje – ko so tudi omejeni v svojih ukrepih) – in da bi vsak imel možnost za to (SA474)

-        Ona bi še sedaj potrebovala supervizijo, vsak dan (DD194)

 

9.2.2.3         Pripravništva

-        Predlaga, da se dela pripravništvo na CSD, ker se tu največ naučiš (ker je tu vse) (SD62)

 

9.2.3         Delovna mesta

-        Že zaradi zahtevnosti primerov rabijo močno kadrovsko zasedbo – da bodo vse storitve in naloge zelo prilagodili specifiki posameznika ali družine (DČ13)

-        Prednost bi bila – če bi zaposlena, ki gre na drugo enoto strok. pomagati, bila zaposlena na skupni službi (ker če ne, ji bodo primeri na njeni enoti stali) (DČ218)

-        Dobro bi bilo, da bi pravnik bil zaposlen na območni službi – da pokriva vse enote (DČ219)

-        Na območnem CSD – rabijo vodilne strok. del., ki bi vodili razvoj strok. dela na CSD (DČ254)

-        Če bodo hoteli imeti zaposlene na CSD – bo treba zagotoviti osnovne pogoje za delo (SA315)

-        Sedaj je priložnost za mlade, da se zaposlijo na CSD (SA318)

 

9.2.3.1         Vodstvene funkcije

-        Dober vodja CSD – da je strokovno podkovan na socialnem področju (SF443)

-        Dober vodja CSD – njegova primarna izobrazba mora biti soc. delavec ali sorodno (psiholog, narejena psihoterapija, psihosocialna znanja) (SF444)

-        Dober vodja CSD – poleg tega, da ima strok. znanja, da ima osebnostne karakteristike, da lahko vodi (zna komunicirati z ljudmi na spoštljiv način, hkrati zna postavljati meje, zna vzpostaviti avtoriteto) (SF445)

-        Dober vodja CSD – da je možnost dialoga z njim (med nadrejenim in zaposlenimi) (SF446)

-        Dober vodja CSD – poleg strok. znanj, da ima tudi znanja o kadrovanju, organizaciji (SF447)

-        Dober vodja CSD – poleg tega, da je dober soc. delavec, ima tudi vodstvene sposobnosti (poznavanje menedžmenta, organizacijske sposobnosti) (SF448)

-        Dober vodja CSD – dobro je, če je politično neopredeljen (da ni preveč; da ni preveč politično postavljen) (SF449)

-        Da bi se na vodstvene pozicije CSD prijavljali dobri soc., strok. del. – motivacija je plačilo (SF463)

-        Vodstvene funkcije CSD – če bi bila bolj plačana, bi za koga bila večja motivacija za to del. mesto (SF465)

-        Kot vodja, se ji zdi pomembno, da reče, da če se gre na teren, da eden strok. del. ne more iti sam in da določi kdo bo še šel (da odredi) (SE559)

-        Kot vodja moraš znati tudi reči in delegirati naloge (da določiš katera naloga je od katerega zaposlenega, ne da rečeš zmenite se) (SE566)

-        Dober vodja – mora znati prisluhniti ljudem, ki so v stiski (in podpreti nekaj kar je logično) (SE571)

-        Če bi imeli strok. dir. – bi se stroka lahko predstavila s svojimi predlogi (sedaj tega ni) (SC169)

-        Predlog – pri nekaterih temah – rabi tudi strok. dir. podpisati, da se uredijo na CSD (s tem bi dali besedo stroki) (SC173)

-        Rabili bi dobre strokovnjake dati na vodstvena delovna mesta (bo tudi dobro tim oblikoval) (SC191)

-        Pri izboru vodje – se rabi izbirati ljudi, ki imajo čim višje strok. reference (SC261)

-        Če bi hoteli stroko na CSD – bi strokovnjake nameščali na vodstvena mesta (SC263)

-        Oni bi želeli vedeti kakšne so pristojnosti vodstvenega kadra (pomočnikov dir. in v. d. dir.) (SA170)

 

9.2.3.1.1         Pomočniki direktorjev

-        Dobro bi bilo, da bi bil pomočnik dir. strok. vodja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo (soc. delavec ali sorodno – psihosocialna podpora in pomoč (ne pravnik ali ekonomist)) (SF403)

-        Pomočniki dir. – bi morali imeti ob sebi kriznega menedžerja, ki bi skrbel za organizacijo (SF404)

-        Če bi bili pomočniki dir. strokovni vodje (z ustrezno izobrazbo) in imeli zraven kriznega menedžerja (ki bi skrbel za organizacijo) – tako bi se zelo izboljšala kvaliteta dela (SF405)

-        Pomočnik dir. – rabi biti strokovno podkovan in da pozna delo CSD (SE472)

-        Pomembna je dostopnost vodje – da, ko jo povabijo na tim, da je tam (SE473)

-        Lokalni vodje – bi lahko izpostavili željo, da se zagotovi budžet za izobraževanja, kot bi moral biti po kolektivni pogodbi (SC24)

-        Lokalni vodje – ne smejo imeti tako šibke pozicije (ne morejo voziti kadrovanja, v strokovnem svetu ne morejo dobro delovati) (SC210)

-        Treba je zagotoviti samostojnost pomočniku dir., da je strok. vodja (SA365)

-        Pogoj za pomočnika dir. morajo biti neke konkretne izkušnje s strok. delom (SA366)

-        Pomočnik dir. – morajo biti strok. del. (in ne, da so pooblaščeni še za vse ostalo) (SA369)

-        Pomočnik dir. – oni se rabijo ukvarjati le s strok. delom (SA370)

 

9.2.3.2         Menjave delovnih mest

-        Želijo večjo rotacijo med delovnimi mesti (SD273)

 

9.2.3.2.1         Med različnimi organizacijami

-        Če se ona odloči, da gre sedaj delati v šolo, na sodišče – dobro bi bilo, da bi ji vsaj omogočili hitrejše napredovanje, ker bo prinesla neko znanje tja (SB929)

-        Prepričana je, da če bi bil pretok pri menjavah zaposlitev z upoštevanjem doseženih napredovanj med različnimi org. (šole, sodišča,…) – bi bilo povezovanje med org. bistveno boljše (SB931)

-        Pretok zaposlovanj zaposlenih med različnimi org. – če bi to bilo omogočeno, bi lahko njena sodelavka bila nekdo, ki je delala prej na sodišču in bi vedela kako dela sodišče (SB932)

-        Pretok zaposlovanj zaposlenih med različnimi org. – če bi to bilo omogočeno, bi ona, ko bi šla delati v šolstvo, bi vedela kako dela CSD (SB933)

-        Da bi bil lažji pretok menjave zaposlitev med različnimi sektorji znotraj sociale (SB934)

-        Če je soc. delavka na CSD, je lahko soc. delavka tudi v šoli (SB935)

-        Pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji – ne upoštevajo nič že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah – o tem je treba razmisliti (SB942)

-        Dobro bi bilo, če bi bili prehodi pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji (z upoštevanji že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah) lažji (SB945)

-        Če bi bili prehodi pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji (z upoštevanji že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah) lažji – bi lahko oni več krožili (SB946)

-        Če bi bili prehodi pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji (z upoštevanji že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah) lažji – bi bil boljši prenos znanj (SB947)

-        Če bi bili prehodi pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji (z upoštevanji že doseženih napredovanj v dosedanjih zaposlitvah) lažji – je prepričana, da bi bilo tudi sodelovanje boljše (SB948)

-        Prehodi pri menjavi zaposlitev med različnimi sektorji bi povzročili boljše sodelovanje – če bi ona lahko šla delati na policijo, v šolstvo, zdravstvo, prinesla kako funkcionira CSD, na CSD ima kontakte (SB949)

 

9.2.3.3         Koordinatorji za preprečevanje nasilja

-        Z reorg. – koordinatorji za preprečevanje nasilja – tu je treba še doreči zadeve v smislu pristojnosti ipd. (SB36)

 

9.2.4         Profili

-        Moralo bi biti opredeljeno katere naloge lahko delajo različni profili na CSD (katere soc. del., katere pravnik, katere drugi profili) (SG121)

-        Na CSD – treba bi bilo določiti kaj lahko različni profili delajo na CSD (SG132)

 

9.2.4.1         Socialni delavci

-        Želi si in vidi vlogo tega profila, da se poglablja strok. delo – da je več dela z uporabniki (sploh na področju ZUPJS) (DC106)

-        Soc. del. – rabi se krepiti avtonomnost stroke (DČ188)

-        Soc. del. – rabijo zagovarjati svoje strokovne poglede, videnja (tudi sodnikom) (DČ193)

-        Soc. del. – treba jim je dodajati več strokovne avtonomnosti, moči (tudi na fakulteti) (DČ229)

-        Soc. del. – rabijo več znanja pri zapisovanju, beleženju (analiza, anamneza, poročilo) (DČ230)

-        Soc. del. – rabijo več strokovno podprtih zapisov (če gre to na sodišče npr.) (DČ232)

-        Treba je opredeliti katere naloge so tiste, ki jih lahko opravlja soc. del. (SG118)

-        Soc. del. – pomembno je, da razvijajo to kar delajo in za kar so usposobljeni (SG126b)

-        Soc. del. rabijo vedeti kaj je naša stroka in kje so naše meje – koliko družin je lahko okvirno v obravnavi pri soc. del. pri določenem delu (SG139)

-        Soc. del. rabijo povedati kaj se od soc. del. pričakuje v sodelovanju z uporab. (SG140)

-        Soc. del. – rabimo si jasno strokovno postaviti kaj je socialno delo na vsakem področju in kaj se pričakuje od soc. del. v določenem procesu pomoči (da je jasno nam in da drugim lažje predstavljamo) (SG143)

-        Soc. del. smo tisti, ki bi morali imeti čas za uporab. (SG145)

-        Soc. del. bi morali opozarjati kaj uporab. rabijo v družbi in kako se lahko z njimi sodeluje, jim pomaga na družbenem nivoju (SG146)

-        Morajo prikazati prednosti zelo kvalitetnega soc., strok. dela (SG152)

-        Soc. del. se rabijo med seboj poenotiti glede strok. dela (SG162)

-        Soc. del. rabijo bazo, strokovni organ, ki bi bil namenjen poenotenju soc., strok. dela (SG163)

-        Soc. del. morajo poenotiti kaj soc. delo je (SG224a)

-        Soc. delo – treba se je soočiti z razlikami v pristopih, ki jih imamo (SG227b)

-        Soc. delo – treba je doreči nekatere zadeve glede razlik v pristopih, ki jih imajo (SG230)

 

9.2.5         Več povezovanja, sodelovanja, podpore

-        Več povezovanja znotraj CSD (SF249)

-        Da zelo strokovni, izkušeni, s strokovnim ugledom zaposleni bolj sodelujejo z vodji CSD – strokovno (SF473)

-        Bolj vidi spremembe v smeri večje podpore strok. delavcem, ki delajo v manjših kolektivih – za njihov razvoj (DC169)

-        Želi si več sodelovanja – da bi lahko več strok. del. iz posamezne enote šlo na določena izobraževanja, na določene aktive (da bi bile tu pretočne informacije) (SE640)

-        Strok. del., ki delajo na področju rejništva iz vsake enote – želi, da bi se one povezovale (kaj menijo, da so povezane, da se srečujejo, da imajo aktive) (DD254)

-        Zaposleni se rabijo bolj povezati, da so bolj aktivni in da imajo za to tudi čas (SD271)

 

9.2.5.1         Mobilna strokovna služba

-        Z reorg. – mobilna strok. služba – njim se v praksi že kaže, da bi rabili pravnika s PDI (tisti, ki bi zastopal njih v njihovih primerih na sodiščih in s tem poskrbel, da je za koristi strank) (DC34)

-        Z reorg. – mobilna strok. služba – pravnik s PDI – bi vse enote na CSD zastopal na sodišču (DC36)

-        Z reorg. – mobilna strok. služba – psiholog – za razgovore z otroci, za specializirane zadeve (DC37)

 

9.2.6         Plača, plačila

-        Interventna služba – v redu bi bilo, če bi ostalo vsaj tako finančno stimulirano, kot je sedaj (SB198)

-        Interventna služba – lahko bi bilo boljše finančno stimulirano, kot je sedaj (SB199)

-        Ko se izobražuješ, si vedno večji strokovnjak, imaš več znanja in se več od tebe pričakuje – in je prav, da si za več znanja primerno nagrajen (SA497)

 

9.2.7         Pristojnosti

-        Treba je uskladiti pristojnost dir. in strok. sveta (SC162)

-        Rabi se urediti pristojnosti odločanja ali soodločanja dir. CSD in strok. sveta (SC171)

 

9.3         Vsebinska reorganizacija

-        Mora priti tudi do vsebinske reorganizacije (da se posvetijo tudi strok. razvoju; to so tudi večkrat že izpostavljali) (DB131)

-        Nujno je, da se sedaj posvetijo tudi vsebini in stroki (DB134)

-        Vsebinska reorg. – potrebno je izboljšati delovanja na različnih področjih za ljudi (DB143)

-        Vsebinska reorg. – dolgotrajna oskrba – je prioriteta za urediti (DB145)

-        Skupnostno soc. delo je treba še kar precej razvijati (povezovanje s skupnostjo) (DB146)

-        CSD naj postane ponovno avtonomna institucija, ki se ukvarja s socialo in s socialnim delom (SF274)

-        Rabi se spremeniti vsebinski razvoj strok. dela (DC144)

-        Vsebinski razvoj strok. dela – je potreben in možen, če se bodo tako org., kot so sedaj (ko so znotraj regije vzpostavili time, aktive), da bodo vse strok. delavke na vseh CSD, tudi manjših, imele podporo (DC146)

-        Vsebinska reorg. – ona vidi več smisla v tem, da bi se res praksa razvijala (SE80)

-        Vsebinska reorg. – njej se zdi ta vsebinska reorg. veliko pomembnejša (ta vsebinski del) (SE84)

-        Vsebinska reorg. – prvo in nujno je kadrovska podkrepitev CSD (SE102)

-        Vsebinska reorg. – na kadrovsko podkrepitev CSD je vezana vsebina CSD (SE104)

-        Vsebinska reorg. – mora se razvijati vedno več svetovanja, pomoči ljudem (SE107)

-        Vsebinska reorg. – želi si, da bi bilo več storitev (SE110)

-        Vsebinska reorg. – želi si, da bi bilo več skupin za samopomoč (SE111)

-        V prihodnosti želi, da bi lahko CSD ponudil psihoterapijo ljudem v stiski (to bi prej morala biti vsebinska reorg., kot ta organizacijska) (SE601)

-        Na CSD je treba vrniti socialno delo (SE602)

-        Naj se poskuša tudi vsebinska reorg. izpeljati na ta način, kot je bila zastavljena (tudi mobilni timi – psiholog, pravnik) (SE637)

-        Želi, da se z reorg. ne hiti – da se ne bi pa sedaj oktobra naredilo še vsebinsko reorg. (naj se najprej te zadeve postavijo tako, kot so jih sedaj začeli) (SE641)

-        Ne želi, da bi sedaj šli takoj še vsebino popravljati (ker so to nekaterim obljubili) (SE643)

-        Vsebinska reorg. – rabijo dodatne kadre (DE304)

-        Vsebinska reorg. – vsebinsko – se da zadeve izboljšati z izobraževanji in s tem, da se med sabo povezujejo (SA502)

-        Vsebinska reorg. – ne rabijo nekaj novega izumljati (SA503)

-        Sistem je v redu, a rabijo čas (v smislu več strokovnih delavcev) in izobraževanje (SA508)

-        Vsebinska reorg. – treba bo uvesti precej postopnosti (DD17)

-        Oni želijo delati dejansko na storitvah in ona upa, da bo ta vsebinska reorg. pripeljala do tega (DD31)

-        Predlogi – vsebinsko reorg. rabijo res delati strokovnjaki na področju dela na CSD, ki imajo široko znanje dela na CSD (DD245)

-        Vsebinska reorg. – rabiš eno ekipo (kot je bila projektna skupina na MDDSZ) – ki bo povezovala kar bi bilo treba vsebinsko spremeniti v realizaciji z zakonodajo in v odnosu do drugih inštitucij (DD246)

-        Na vseh področjih bo treba narediti vsebinsko reorg. počasi (rejništvo, posvojitve, varstvo mladostnikov, otroci z izzivi v odraščanju, mladoletniki s kaznivimi dejanji) (DD250)

-        Treba je uvesti več timskega dela – to bi bila neka vsebinska reorg. (DD252)

-        Po enotah – treba je povezati znanja med enotami – tukaj naj bi bila vsebinska reorg. CSD (DD256)

-        Vsebinska reorg. – je poenotenje vseh praks med različnimi enotami na CSD (DD259)

-        Vsebinska reorg. – strok. del. rabijo razvijati stroko po timih, aktivih (DD260)

-        Sedaj rabijo povezati enote med seboj – tukaj se začne vsebinska reorg. (da poenotiš vsebino dela na CSD) (DD261)

-        Vsebinska reorg. – o določenih stvareh, konkretnih vprašanjih, si predstavlja, da bodo imeli izdelane protokole (skrbništva, rejništva, posvojitve in če bo potrebno, da to prevetrijo, če je treba spremeniti) (DD264)

-        Vsebinska reorg. – potrebne so tudi zakonodajne vsebinske spremembe, tehnikalije (DD265)

-        Vsebinska reorg. – da prevetrijo to kar že dolgo časa obstaja, če se da kaj spremeniti, posodobiti (DD267)

-        Vsebinska reorg. – kjer strok. del. vidijo kaj se obnese in kaj se ne obnese, če rabijo kaj novega, dodatne programe, če rabijo (DD268)

-        Predlogi za vsebinsko reorg. – to bo treba zastaviti (MDDSZ in CSD) (DD274b)

-        Vsebinska reorg. – rabijo vpeljati še dodatne zadeve, ki jih je možno vpeljati, bolj moderne oblike soc. dela (ne v pisarnah, npr. na taborih) (DD278)

-        Dobro bi bilo in mogoče bodo tudi za vsebinsko reorg. koga najeli, da bi peljali po datumih zadeve (kot je Družba Pristop takrat vodila zadevo) (DD309)

-        Vsebinska reorg. – se mora zgoditi (DA142)

-        Vsebinska reorg. – narediti morajo načrt (DA143)

-        Vsebinska reorg. – izpostaviti morajo najbolj obremenjena področja dela (DA144)

-        Vsebinska reorg. – narediti morajo akcijski načrt in si postaviti prioritete (DA145)

-        Vsebinska reorg. – CSD ne smejo ostati sami tukaj (morajo sodelovati z MDDSZ) (DA146)

-        Vsebinska reorg. – CSD morajo biti enako uspešni, kot so bili pri tej org. reorg. (v sodelovanju z MDDSZ) (DA147)

-        Sedaj rabijo urediti vsebino na CSD – reorganizacija (DA279)

-        Ona meni, da se je treba vsebinske reorg. res načrtno lotiti – morajo začeti prepoznavati kaj je soc. delo in da se prilagaja organizacijo v smislu sodobnih konceptov (SG40)

 

9.3.1         Več časa, časovni vidik

-        Vsebinska reorg. – strok. del. si predvsem želijo več časa za to, da poglobijo svoje strok. delo (sploh na področju ZUPJS) (DC23)

-        Vsebinska reorg. – želijo si, da bi bil čas, da bi res lahko šli na teren, bližje k ljudem (tako kot so rekli) (SE108)

-        Vsebinska reorg. – želijo si, da imaš možnost družino spremljati tudi časovno na daljši rok (in ne samo, da greš in preveriš stanje – kakšno je) (SE109)

-        Vsebinska reorg. – če, ko bo, si želi, da bi bilo več časa predvsem za sodelovanje z ljudmi – uporab. (SE139)

-        Vsebinska reorg. – če, ko bo, si želi, da bi bilo več časa predvsem za sodelovanje s strok. del. (da je čas, ko imajo npr. tim za družino, da ni nenehnega hitenja) (SE140)

-        Vsebinska reorg. – če, ko bo, si želi, da bi bilo več časa predvsem za birokracijo (SE141)

-        Časovni vidik je treba zelo opredeliti v vsebinski reorg. za strokovno delo (SG53)

 

9.4         Povezano z javnostjo, informiranjem, mediji

-        Da imajo CSD bolj ustrezno vlogo v javnosti (in takšno kot jim pripada) (DF125)

-        Mora se nehati to, da nekateri v bizarnih, tragičnih situacijah v javnosti omenijo kaj da CSD ni naredil (DF128)

-        Ljudje potrebujejo vedeti kakšne so pristojnosti, naloge CSD (DF129)

-        Potrebno je izpostavljati, da je krivično to vzdušje, da se v javnosti nepravilno, negativno izpostavlja CSD (DF134)

-        Ljudje, javnost se potrebujejo zavedati, da na CSD ne morejo vedeti kaj se bo zgodilo v eni družini v prihodnosti (DF141)

-        Z reorg. – je čas, da se odpravi neg. podobe CSD v javnosti (DF144)

-        Z reorg. – je čas, da se CSD v javnosti postavijo v vlogo, da opravljajo svoje delo in da ga opravljajo dobro (DF145)

-        Z reorg. – bolj bi se moralo informirati ljudi o spremembah (da je centralna enota drug prostor dela) (SF160)

-        Z reorg. – potrebno več informiranja – centralna enota bi morala vzpostaviti svojo informacijsko točko (SF161)

-        Z reorg. – potrebno več informiranja – centralna enota bi morala imeti več telefonov (SF162)

-        Z reorg. – potrebno več informiranja – centralna enota bi morala internetno stran vzpostaviti (SF163)

-        Z reorg. – potrebno več informiranja – centralna enota bi morala v medije dati bolj jasna navodila (SF164)

-        Področje ZUPJS – rabi biti precej boljše informiranje uporab. (SF198)

-        Področje ZUPJS – da bi se ljudje navadili, da je ZUPJS ločen (na enotah in centralni enoti) (SF200)

-        CSD – veliko je takega dela in zelo veliko dobrega dela, ki bi ga lahko bolj promovirali (DC361)

-        CSD – se rabijo več promovirati medijsko, preko/v sodelovanjih z novinarji (DC390)

-        Zelo bi bila vesela, če bi bile tudi kakšne nadaljevanke iz socialnega dela (SB620)

-        Dobro bi bilo, da bi ustvarjalci nadaljevank, filmov zaposlene na CSD prišli vprašati kako to zares poteka – da bi se vsaj korektno predstavilo (SB622)

-        Ne želi, da se družine povezuje z alkoholom na prireditvah (DČ310)

-        Pomembno je, da bodo ljudje čez 50, 100 let vedeli kako so oni sedaj delali, razmišljali glede dela z ljudmi (da bo to razvidno) (DČ350)

-        Ona verjame, da se da spore in soc. stiske reševati v matični celici (družini) – da se to ne preseli vedno višje v različne sisteme (CSD, zdravstvo, službe, gospodarstvo; če so ločitve ipd.) (SA212)

-        Za izboljšanje CSD – je treba govoriti tudi kaj je interes medijev (SA291)

-        Predlog – delo CSD mora biti bolj javno, bolj transparentno (SA299)

-        Delo CSD – rabi biti bolj dostopno ljudem (da vedo kaj delajo) (SA300)

-        Rabi se približati strok. del. ljudem (da niso bav babi) (SA301)

-        Dobre zgodbe v sociali – je treba približati ljudem (SA305)

-        Dobre zgodbe – obstaja platforma s katero bi se lahko povezovali (za približanje CSD uporab.) (SA306)

-        Rabi se približati strok. delo ljudem, ki bi mogoče prišli na CSD delati (SA307)

-        Treba je približati delo na CSD ljudem (SA311)

-        Predlog – rabili bi močen PR – službo za to, da se jih promovira v pravilni luči in za nekatere primere (ker imajo veliko tožb in so prepuščeni sami sebi) – da se jih razbremeni in povzdigne stroka (SD172)

-        Rabijo imeti oster, jasen PR – da je nekdo samo za to zaposlen (SD173)

-        Želela bi imeti tudi čas za PR – da bi bili posebej nekateri samo zato tu, da imajo čas, da lahko pišejo, predavajo (SD272)

-        Soc. del. so odgovorne, da znajo tudi predstavljati svoje strok. delo – ljudem kaj delajo (to je tudi pomembno in ni zanemarljivo) (SG216b)

-        Soc. del. lahko potem, ko poenotijo kaj soc. delo je, ga predstavijo (kaj to je in da mi delamo tako) (SG224b)

-        Soc. del. – rabijo predstaviti kakšen je naš proces pomoči, kaj vsebuje (ali je to sprejem vloge, delo na računalniku ali to, da človeka še povabijo, gredo na dom, se pogovarjajo, načrtujejo korake skupaj) (SG226)

 

9.5         Aktivnosti, delovanje za izboljšanje delovanj CSD

-        Potrebujejo nekoga, da se zavzame za CSD (SČ214)

-        Na CSD je potrebno urediti veliko zadev (DB104)

-        Želi si, da bi jih osebe, ki spreminjajo delovanja CSD, kaj zares vprašali (SB200)

-        Znotraj CSD se bodo oni morali tudi še organizirati kako točno bodo peljali zadeve, ki niso dorečene, ki niso ok, ki niso urejene (SB376)

-        Strok. del. – rabijo participirati pri reorg. CSD (SC61)

-        Zaposleni rabijo povedati kaj bi bilo treba strok. spremeniti (DČ163)

-        Treba je narediti analizo strok. dela – posnetek stanja (DČ164)

-        Ona meni, da za izboljšanje stroke – rabi biti boljši marketing, mladi, ki so angažirani za to (SA297)

-        Oni zbirajo predloge glede izboljševanja CSD (DD272)

-        Rada bi tudi kaj napisala in podelila zadeve glede delovanja, izboljševanja CSD (SD241a)

-        Rada bi dajala predloge in sodelovala pri publikacijah na institucionalni ravni kako bi se zadeve spreminjale (SD242)

-        Nekdo, ki že dlje časa dela, je lahko tudi tisti, ki lahko predlaga stvari (SD247)

-        Meni, da je čas, da se zgodi mehka revolucija sistema – mora se sesuti, da pride nekaj novega (to ne more tako biti, že od vsega začetka je narobe) (SD331)

-        Spremembe rabijo biti posledice terena in ne obratno (DA15)

-        Ona vidi priložnost za izboljšanje tega kar delajo (DA189b)

-        Zelo dosti dela je, da bi ta sistem (ki je sedaj) spremenili v en moderni sistem CSD (SG206)

-        Da se izboljšati CSD, a je treba posluh in volja vseh udeleženih (SG208)

 

9.5.1         Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije

-        DSDDS – nekdo se bo moral s tem ukvarjati – z izboljševanjem razmer za soc. del. (SA198)

-        DSDDS – je edino še, ki lahko od spodaj skuša zajemati strok. del. – za izboljševanje delovanj CSD (SA199)

-        Za izboljševanje zadev na CSD – rabi nekdo neodvisen to delati (to bi lahko bilo DSDDS) (SA276)

-        DSDDS – lahko se ustanovijo različne sekcije (SA277)

-        V okviru DSDDS – predlaga, da se ustanovijo različne sekcije za različna področja (SA280)

-        DSDDS – tu so možnosti za aktivistične ideje (SA281)

-        DSDDS – tu je tudi možnost povezovanja s politiko (SA282)

 

9.5.2         Skupina za CSD, strokovni svet, strokovni organ

-        Da se zunanja skupina ustanovi za CSD – v kateri bi bili strokovnjaki (kot so supervizije na CSD) (SF474)

-        Da se zunanja skupina ustanovi za CSD – da bi bil nabor strokovnjakov (a ne takih, ki niso imeli nikoli stika s CSD, ampak konkretno strokovnjakov na področjih) (SF475)

-        Da se zunanja skupina ustanovi za CSD – in da bi oni lahko dvigali kvaliteto CSD, način dela (SF476)

-        Da se zunanja skupina ustanovi za CSD – upa, da bo obveljal ta predlog, da se lahko vključi (SF477)

-        Smotrno bi bilo ustanoviti strokovni svet, kjer bi bili predstavniki FSD in zaposleni iz prakse (ena ideja je že bila, a ni bila toliko realizirala) – da bi lažje skupaj nastopali v sodelovanju z MDDSZ (SG99)

-        Strokovni organ, ki bi se lahko ustanovil – bi lahko dajal strok. priporočila glede reorg. CSD (SG177)

 

9.5.3         Povezovanje socialnih delavcev

9.5.3.1         Fakulteta za socialno delo

-        FSD lahko prispeva – da se soc. del. povežemo po Sloveniji (SČ212)

-        FSD lahko prispeva – da se soc. del. povežemo po Sloveniji – tudi Flaker je dostikrat bil aktiven za takšne zadeve (in je veliko dosegel v Hrastovcu z deinstitucionalizacijo) (SČ213)

-        Želijo večjo povezanost s FSD (SD274)

-        Za poenotenje soc., strok. dela – je treba FSD vključiti (in da bi lažje zagovarjali, kar zaposleni na CSD zagovarjajo, da bi skupaj opredelili in lažje predstavljali MDDSZ itn.) (SG165)

 

9.5.4         Analize, raziskave

-        Učinke reorg. – je treba spremljati (DČ129)

-        Reorg. – čez 5 let je fino narediti eno analizo, kaj je prinesla reorg. (DČ225)

-        Raziskave procesov pomoči v praksi soc. dela so tudi pomembne (razlike v pristopih, kako bo rekla, da je en način boljši, od drugega, če ni dokazano) (SG234)

-        Dobro je raziskovati kaj deluje, kaj ima učinek v praksi soc. dela (SG235)

 

9.5.5         Politika, MDDSZ

-        Pritiski, sodelovanje s politiki za urejanje zadev povezanih z delovanji CSD – to deluje, je ena od možnih rešitev (SA188)

-        Stroka in politika bi morala iti z roko v roki (SA192)

-        Če hočeš pridobiti zaposlitve – lahko lobiraš politike (SA293)

-        V delovnem odnosu z MDDSZ bi morali najti neke rešitve za izboljševanja delovanj CSD (SG151)

 

9.5.6         Predstavniki CSD

-        Predstavniki CSD bi lahko dosegli dobre spremembe (SČ167)

 

9.5.6.1         Sindikati

-        Sindikati bi lahko dosegli dobre spremembe (SČ168)

-        Ona je že pomislila, da bi šla ona svoj sindikat ustanoviti (SD289)

 

9.5.7         Povezano z uporabniki

-        Možnost za izboljšanje CSD – je skozi maso uporab. CSD (samo skozi to imajo možnost, da bi bilo več boljšega strok. dela) (SA292)

-        Vsi odreagirajo šele takrat, ko se začne masa ljudi pritoževati (ker gredo v medije, ker ne dobijo OD; ne le strok. del.) (SA294)

 

9.5.8         Stavka

-        Stavka – ena od možnosti za doseganje sprememb (SČ103)

 

9.6         Sodelovanje z drugimi organizacijami

-        Vsaka org. v družbi mora opraviti svoje delo (tudi zdravstvo, CSD, sodišče) (DF135)

-        Dobro bi bilo, da bi bile občine zavezane – da bi vsaka občina rabila na CSD kriti kakšen program (da bi lahko skupaj vpeljali dodatne dobre programe na CSD in da bi se tako povezovali) (DF194)

-        Sodelovanje z ZRSZ – želi več povezovanja (SF248)

-        Da bi se druge org. bolj same angažirale in same uspešno uredile zadeve (in ne bi pri vsakemu uporab. rabili mnenje, dopis CSD – da oseba npr. prinese odločbo o DSP in da na podlagi tega uredijo zadevo) (SF298)

-        Da bi se omejila količina mnenj, predlogov, ki jih dajejo za druge org. (kjer se da) (SF305)

-        Morali bi imeti medinstitucionalne time (kadar je nasilje, pri ogroženih otrocih, drugje na drugih področjih) (SE405)

-        Predvideva, da tudi tam, kjer imajo starejšo osebo, ki je ogrožena, da bi bilo dobro, da se lahko skliče tim (kjer se povabi njegovega zdr., osebo, ki mu nudi pomoč na domu, nosi hrano, patronažno službo) (SE407)

-        Predlogi – za dobro delo je pomembno kvalitetno sodelovanje z ostalimi deležniki v soc. varstvu (SA319)

-        Rabi biti boljše sodelovanje med različnimi sektorji – za izboljšanje kvalitete življenja uporab. (SA331)

-        Vse institucije rabijo opraviti svoje pristojnost, dolžnosti (sodišča, zdravniki, policija, sociala, šole, vrtci in tudi vsi ostali, ljudje…) (SA363)

 

9.6.1         Nevladne organizacije

-        Da se nevladne org. bolj vključujejo v nekatere zadeve CSD (npr. za brezposelne, da bi se v to populacijo tudi usmerjali) (SF277)

-        Nevladne org. – bi se lahko bolj povezali s CSD (SF288)

-        Nevladne org. – bi lahko najbolj možno kvalitetno sodelovali z uporab. (SF293)

-        Nevladne org. – bi lahko dajali mnenja za CSD (SF294)

-        Nevladniki in CSD – gotovo bi se dalo povezati z njimi (različnimi) (SF380)

 

9.6.2         Fakulteta za socialno delo

-        FSD – so vedno znova opozarjali, da se da študentom več prakse (da teorijo preizkusijo v praksi, da to povežejo) (DA107)

-        Na FSD – so predlagali, da bi imeli študentje več prakse (več mesecev, ne le 14 dni) (DA264)

-        Želi, da bi vsi, ki študirajo na FSD, resnično izkusili CSD (ker potem poznaš kako zadeve delujejo, poznaš plati ljudi) (DA274)

-        FSD – rabi poudariti kaj je primer dobre prakse org. (da da priporočilo – kakšna organizacija pa bi bila za povprečno velik CSD dobra za uvajanje stroke) (SG176)

 

9.6.3         Policija

-        Policija – bi bilo zanimivo pogledati kako imajo oni narejeno, urejeno delovanje (SB136)

-        Policija – bi bilo zanimivo pogledati kako imajo urejeno beleženje (pri njih je to dobro urejeno) (SB137)

-        Policija – dobro je, da se s CSD zmenijo kaj je treba narediti (kaj rabi kdo narediti od njih) (SB535)

 

9.6.4         Država

-        Najprej se rabi država odločiti kako bodo regije (SB56)

-        Reorg. – če se Slovenija misli organizirati v neke enote, bi bilo dobro temu slediti tudi s CSD (SB70)

 

9.6.5         Šole

-        Za izboljšanje sodelovanj med org. – s šolami – ona vsako leto skliče šole na posvet – dobro bi bilo, da bi se 2 x na leto videli (SB977)

-        Šole – naj jih naredijo zanimive (DA157)

 

9.6.6         Sodišča

-        Soc. del. – rabijo predstaviti sodnikom kaj je vloga soc., strok. del. in kaj je vloga sodišča (SG191)

 

9.6.7         SCSD

-        Katalog – je treba posodobiti (SG205)

 

9.7         Povezani z MDDSZ

-         Skušali so – da bi jim MDDSZ sledilo v njihovih predlogih (DG111)

-        CSD – skušajo obveščati MDDSZ glede njihovih potreb dela (DG166)

-        Pomembno je – da je dialog med CSD in MDDSZ (DG169)

-        Želijo povabiti MDDSZ na CSD – da bi prišli pogledati kakšno in koliko dela je tu (SČ87)

-        MDDSZ – naj zvišajo denarno pomoč (SČ100)

-        MDDSZ – naj zvišajo pokojnine (SČ101)

-        MDDSZ – naj zvišajo minimalno plačo (SČ102)

-        Da bi bil na MDDSZ fond denarja že pripravljen – da bi ljudje takoj (danes ali jutri) dobili IDSP (SČ140)

-        Tudi še vnaprej si želijo tako zelo dobro sodelovanje z MDDSZ (DF84)

-        Področje soc. varstva – ga je treba posodabljati (DE322)

-        MDDSZ – rabijo biti s CSD na terenu povezani (DA14)

-        MDDSZ rabi uvideti to, da ni pomembno le to koliko je rešenih vlog (statistika) – ampak, da je pomemben pristop s katerim sodelujejo z uporab. (SG69)

-        MDDSZ – rabijo imeti razumevanje in posluh ta to kar soc. del. delamo – za naše koncepte (da bodo poskušali razumeti, da je to pomembno za bodočnost družbe, ne le soc. del.) (SG70)

-        Želijo, da MDDSZ razume zaposlene na CSD (SG155)

-        Želijo, da jih MDDSZ razume in sliši (SG210)

-         

9.7.1         Sprememba zakonodaje

-        Potrebna je sprememba zakonodaje (da strok. del. na bi bili tako obremenjeni; ZUP – da ne bi bili tako vezani na roke) (SČ62)

-        Vsebinska reorg. – potrebne so zakonodajne spremembe (DB136)

-        Vsebinska reorg. – potrebne so različne dodatne zakonodajne spremembe (tudi dolgotrajna oskrba, ki se že več desetletij ne premakne) (DB139)

-        Soc. delo na domu – dobro bi bilo in takoj se želi povezati s fakultetami idr., da dajo za to predlog za spremembo zakonodaje (DF235)

-        Področje skrbništva – je potreben nov zakon (DC264)

-        Podzakonske akte se rabi spremeniti – da so v svetu zavoda lahko vodje enot, a da ne smejo imeti večine (SC154)

-        Zakonodaja se rabi spremeniti, da regijski dir. ne odločajo samostojno o lokalnih vodjih (SC218)

 

9.7.2         Finančna sredstva

-        Dobro bi bilo, da bi denar (ki je šel v to obliko reorg.) vložili v izobraževanja (SČ159)

-        Na tem CSD – za dodatne zaposlitve potrebujejo pol milijona € (v prvi fazi s 15 dod. zaposlenimi) (DF185)

-        Investirati je treba dosti denarja v CSD (DF186)

-        Po reorg. – MDDSZ bi lahko poskrbelo za, uredilo finančno posledico za zaposlene na CSD, ki znajo delati ZUPJS, da bi dobili plačane nadure in da naredijo nerešene vloge (SE269)

-        Rabijo denar za izobraževanja (DE325)

-        Supervizija – mora biti denar za to (DČ280)

-        Treba je dodati finančna sredstva, da bodo strok. del. okrepljeni (izobraževanja, supervizije) (DČ298)

 

9.7.3         Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev

-        Stand. in norm. - morali bi biti narejeni in gledati na to koliko je vlog (SD65b)

-        Normative rabijo prilagoditi temu, da za soc. delo po sodobnih konceptih rabiš določen čas (SG49)

-        Treba je urediti normative – posodobiti in prilagoditi (SG55)

-        Treba je upoštevati normative (SG56)

-        Skupaj bi morali pogledati po vseh nalogah soc. dela iz kataloga (praksa, ministrstvo, fakulteta) in skupaj najti kompromise na vseh teh področjih – da se posodobijo normativi (SG64)

 

9.7.4         Komuniciranje

-        Komunikacija se potrebuje izboljšati na spodnjem nivoju med CSD in MDDSZ (SČ191)

 

9.7.4.1         Povezano z mediji, PR

-        Vidi PR-ovca na MDDSZ, ki bi skrbel za to, da se pozitivna promocija CSD vzpostavi, ki jo tudi razvija na tak način (DC400)

 

9.7.5         Izobraževanja

-        MDDSZ – bi moralo zagotoviti izobraževanja za zaposlene na CSD (SA426)

 

9.8         Izvedba, udejanjanje predlogov

-        Dobre predloge se rabi dejansko izvesti (SF212)

-        Reorg. – veliko zadev se mora zgoditi, da se bo ta sprememba malo usedla (SB53)

-        Medtem, ko govori, se ji še odpirajo ideje za konkretiziranje zadev, odgovorov na vprašanja glede delovanj CSD (SE276)

-        Predlog – predlaga, da se spremembe uvajajo bolj počasi in bolj premišljeno (SE593)

-        Če bi bile z reorg. zadeve, ki so bile zamišljene pred reorg. (in tako tudi predstavljene) – bi bilo to dobro (SE598)

-        Želi, da probajo narediti iz tega (kot so sedaj začeli reorg.) največ, kar lahko (SE642)

 

9.9         Financiranje

-        Zelo pomembno je financiranje (DA172)

-        Pomembno je koliko denarja lokalno okolje namenja za programe (DA175)

-        Prav bi bilo, da bi bilo glede financiranja bolj poenoteno na področju države (financiranje ministrstva, občin) (DA177)

 

9.10       Že pred reorganizacijo

-         Imeli so jih veliko (kako jo izvesti) (DG108)

-         Predlagali so jih lahko pred 1. 10. 2018 (DG110)

9.11       Kvaliteta

-        Da je CSD kvaliteten potrebuje delovati organizacija, kvaliteten kader in strok. delo (SF422)

 

9.12       Prostori

-        Z dodatnimi zaposlitvami – se potrebuje več prostorov (DF184)

 

10       R – RAZVOJ (CSD, SD)

10.1       Delo

-        Delovanje CSD – gre v birokratizacijo v nadaljevanju (SC241)

-        Sedaj se bodo začeli usklajevati med seboj glede dela (DE237)

-        Dela jim ne bo zmanjkalo (to sigurno ne) (DE353)

-        Zapisovanje – bo sedaj še bolj pomembno, ker bo več teh zadev na sodišču (to naj bi imelo ogromno težo) (DČ237)

-        Razvoj – želi, da je CSD oz., da so strok. del. blizu ljudem (ki poiščejo pomoč) (DČ300)

-        Razvoj – želi, da delajo za ljudi prilagojene storitve, oblike pomoči (ne glede na to iz katerega okolja prihajajo ljudje) (DČ301)

-        Razvoj – boljše sodelovanje z neprostovoljnimi uporab. (tudi v sodelovanjih z drugimi institucijami) (DČ302)

-        Soc. delo se bo izgubilo na delu uveljavljanj soc. pravic, če bodo vsi profili to lahko delali z ZUP – ne ve ali je to slabo ali dobro (SA99)

-        Bojijo se, da bo šlo v to smer, da ne bo nobenega stika več z ljudmi (SA102)

-        Sedaj rabijo vse interne akte sprejeti (DA199)

 

10.1.1      Strokovno delo

-         Vizija razvoja dela soc. delavca bo morala iti v tej smeri, da se mu dopušča, da razvija strok. delo z uporab., ker ga šola za to opremi (DC138)

-         V nadaljevanju lahko reorg. vpliva na to, da bi zaposleni v večji meri uporabljali teoretske koncepte soc. dela – z razbremenitvijo (če bo manj računalniškega dela, postopkov) (DC194)

-         Ona je optimistka, da bodo v nadaljevanju bolj kakovostno opravljali soc. delo na CSD (DC205)

-         Soc. aktivacija – če bi se brezposelnost začela višati v naslednjih letih, bi lahko bila mogoče koristna (DC250)

-         Z reorg. – govori se o spremembah interventne službe (SB177)

-         Sedaj bodo rabili delati na stroki (da vidijo kakšno je stanje na različnih enotah) (DČ32)

-         Želi, da se razvija strokovno delo (DČ174)

-         Z reorg. – naj bi bil bolj podprt razvoj strokovnega dela v nekem lokalnem okolju (DČ262)

-         Vsak CSD bo malo po svoje razvijal stroko (DČ288)

-         Upravni postopki glede soc. varstva, politike naj bi se ločili malo bolj od družine (SA75)

-         Meni, da gre v ločevanje med področjem družine in sociale (SA77)

-         V prihodnosti – prestrukturiralo se bo ta del družine (SA103)

-         Če bo inf. izračun (enkrat v prihodnosti), bodo tudi drugi strok. del. lahko prispevali k razvoju storitev, programov (da bo npr. skupina za krepitev osebnosti enega mladostnika ipd.) (DD168)

-          

10.1.1.1      Družinski zakonik

-        Družinski zakonik – ko bo to šlo v prakso, bodo videli kako bo, kaj se bo zares rabilo (SB358)

-        Ko bo DZ – naj bi bil nek obrazec, ki ga boš staršu dal ob odvzemu otroka (SE86)

-        Po reorg. – uvedba DZ – pomeni za velik del dela na CSD se bodo zadeve spremenile (postopki oddaje otroka v zavod, drugače bo pri razvezah, skrbništvo se nekaj spreminja, odvzemi otrok) (SE292)

-        Po reorg. – uvedba DZ – zelo veliko področij na CSD bo spremenil (SE293)

-        CSD so predlagatelji za namestitev mladostnika v zavod za DZ (SC100)

-        Oni ne bodo imeli manj dela z DZ, ampak bodo rabili vse pripraviti (DČ42)

-        CSD bodo strok. pomočniki sodiščem – z novim DZ (DČ43)

-        Z DZ – ne bodo imeli več upravnih postopkov (se jih razbremeni nekega odločanja) (SA105)

-        Z DZ – bodo dajali mnenja sodiščem (SA107)

-        Z DZ – je razbremenitev zaradi odločanja samega (SA109)

-        DZ – sodišče bo vse delalo na podlagi predlogov, mnenj CSD (SA110)

-        DZ – na CSD bodo morali konkretno delati z družinami (SA111)

-        DZ – na sodišče bo CSD dal predlog (SA119)

-        DZ – sodišče bo vprašalo CSD kaj oni menijo glede neke družine (SA120)

-        DZ – oni bodo delali tako, kot najbolje vedo in znajo (SA131)

-        Sedaj bo sprememba DZ – tu se pričakuje kar nekaj sprememb pri sami vsebini dela (DD24)

-        DZ – spremembe – CSD bo še vedno ostalo več dela, ker bo treba veliko in intenzivno delati z družino in pisati spremljevalna poročila in mnenja za sodišča (DD35)

-        Dvojna vloga – tega se bodo rešili z DZ, ker oni ne bodo več odločevalci (DA236)

-        DZ – vse ukrepe (kot tudi odvzem otroka) – to bo sedaj delalo sodišče (DA237)

-        DZ – odvzemi, odločanje bodo prevzela sodišča (razen v nujnih primerih) (SG79)

-        Od zaposlenih in organizacije bo odvisno kako bodo sedaj ravnali v povezavi z DZ – ali bo samo nadzorovanje (v sodelovanju s sodiščem) ali bodo delali po konceptih soc. dela (SG80)

-        DZ – prinaša drugačne naloge, položaj soc. delavke (SG183)

-        DZ – CSD bodo še vedno imeli nadzorno funkcijo (SG187)

-        DZ – na izobraževanjih so tudi opozorili, podučili sodnike kaj je socialno, strok. delo (SG188)

-        DZ – omejitev starševske skrbi – tu naj bi se najverjetneje še ohranila nadzorna funkcija soc., strok. del. na CSD (SG192)

-        DZ – do sedaj je bilo odločanje na CSD (SG193)

-        DZ – sedaj bo sodelovanje s sodiščem (kar bodo oni naložili CSD) (SG194)

 

10.1.1.2      Sodelovanje z drugimi organizacijami

-        V bodoče – se pričakuje več sodelovanja z različnimi org. (DB91)

-        Sedaj rabijo osvežiti vse pogodbe z zunanjimi partnerji (DA198)

 

10.1.1.2.1      Sodišči

-        V bodoče – se pričakuje več sodelovanja s sodišči (DB90)

-        Sodišča pričakujejo, da bo CSD zelo ažurno podajal mnenja (DB95)

-        Vsi postopki, ki bodo sedaj na sodišču – vsebinsko bodo od CSD zahtevali še več (sodišča bodo odločala na podlagi mnenj CSD – in bodo oni potrebovali to raziskati) (DB98)

-        Odločba za odvzem otroka – ne bodo več delali na CSD (bo delalo sodišče) (SE91)

-        Sodstvo – sedaj naj bi se spreminjal pogled sodstva, da naj bi bolj videli CSD kot sodelavce (SA434)

-        Sedaj bo odločanje o nujnih ukrepih šlo na sodišče (CSD pa bo pripravil do točke, ko gre na sodišče in potem spremljali naprej) (DD26)

-        Končna odločitev glede odvzema otroka iz družine bo prešla na sodišče (te odločitve, ki so za strok. del. na CSD travmatične) (DD29)

-        Razbremenitev za strok. del. je, da bo odločitev glede odvzema otroka iz družine naredilo sodišče (ker je to velik ukrep, poseg v družino) (DD30)

-        Sedaj bodo šli odvzem otroka, namestitev otroka v drugo družino (rejništvu, drugo družino ali zavod) in nujni ukrepi (odvzem otroka iz družine zaradi hude ogroženosti – krizna namestitev) na sodišče (DD33)

-        Njej se zdi fino, da gredo nekatere zadeve sedaj na sodišče (ta papirologija) (DD34)

-        Če si sedaj ne bodo postavili strokovne zadeve na svoje mesto – bodo napram sodišču v podrejenem položaju (da bi jim sodišča nalagala kolikokrat naj gredo do družin ipd.) (SG186)

 

10.1.1.2.2      MDDSZ

-        Z reorg. – ključni dejavniki bodo (za bolj kakovostno opravljanje soc. dela) v tej smeri, če bo MDDSZ izpolnilo obljube – potem bo delo bolj kakovostno (DC200)

-        Z reorg. – ključni dejavniki bodo (za bolj kakovostno opravljanje soc. dela) v tej smeri, če bo MDDSZ izpolnilo obljube – da imajo soc. aktivatorje (da se poglobljeno ukvarjajo z dolgotrajno brezposelnimi) (DC201)

-        Z reorg. – ključni dejavniki bodo (za bolj kakovostno opravljanje soc. dela) v tej smeri, če bo MDDSZ izpolnilo obljube – da bo avtomatični izpis odločb/izračunov za letne pravice (DC202)

-        Z reorg. – ključni dejavniki bodo (za bolj kakovostno opravljanje soc. dela) v tej smeri, če bo MDDSZ izpolnilo obljube – da bodo strok. delavci razbremenjeni z Družinskim zakonikom (DC203)

-        Z reorg. – ključni dejavniki bodo (za bolj kakovostno opravljanje soc. dela) v tej smeri, če bo MDDSZ izpolnilo obljube – če se bodo uspeli razbremeniti tega birokratskega dela (DC204)

 

10.1.1.3      ZUPJS

-        Tekom časa – bodo videli ali je bila sploh smiselna delitev ZUPJS (DF43)

-        Če bo centralna enota redno delala zadeve – se bodo stvari lahko dosti izboljšale (SF136)

-        Če bo centralna enota redno delala zadeve – bodo na enotah imeli dosti več časa za uporab. (SF137)

-        Če bo centralna enota redno delala zadeve – bodo na enotah lahko dosti več dodatnih storitev izvajali (kot le izdaja odločb in občasni pogovori) (SF138)

-        Če bo centralna enota redno delala zadeve – bodo na enotah lahko imeli bolj individualiziran pristop z uporab. (individualni pristop, načrt, da bo lahko večkrat prišel (ne le, ko vlaga vlogo)) (SF139)

-        Če bo centralna enota redno delala zadeve – več bodo lahko imeli interdisciplinarnih timov znotraj CSD (SF140)

-        Mogoče na dolgi rok se bo spremenilo to, da bo na CSD manj ljudi, klicev povezanih z otr. dod. in pravic ZUPJS (letnih) (SE277)

-        Po reorg. – upa, da bodo do oktobra 2019 že bolj na čistem z reševanjem nerešenih vlog, da ne bo takih zaostankov (ker takrat bo ponovno več oddajanj vlog) (SE296)

-        Na enote naj bi še vedno prihajali ljudje za cel ZUPJS (to naj bi se preselilo na PSP) (SA92)

 

10.1.1.3.1      Informativni izračun

-         Bo zmanjšal administrativno breme (DG7)

-         Področje ZUPJS - če bi se letne pravice avtomatizirale – pridejo na dosti nizko obremenjenost teh delavk in bi bila tu potrebna sprememba v njihovem razmišljanju, delu (DC108)

-         Če bi letne pravice šle na avtomatični izpis – bi bila to zelo velika pridobitev, razbremenitev (DC221)

-         Gre v tej smeri, da bo avtomatizacija izpeljana (a po korakih) (DC280)

-         Avtomatični izpis odločb – v nadaljevanju zaenkrat obljubljajo, da bi se potem posamezne faze postopka avtomatizirale (da bo delavka imela vedno manj dela v tem postopku) (DC292)

-         Avtomatični izpis odločb – v nadaljevanju naj bi nekatere faze program sam opravil (DC293)

-         Tretja faza reorg. je inf. izračun (DE231)

-         Sedaj čakajo inf. izračun (DČ82)

-          

10.1.1.4      Poenotenje

-         Poenotenje strok. dela (DG31)

-        S sodelovanjem zaposlenih med različnimi enotami CSD – bo prišlo do poenotenja stroke (DF92)

-        Sčasoma se bo probala neka enotna praksa uvesti (SE48)

-        Obrazci – se bodo lahko poenotili (SE58)

-        Obrazci – bodo lahko enaki po celi Sloveniji na CSD (SE89)

-        Obrazce za zapisovanje različnih zadev se bo dalo poenotiti (SE94)

-        V nadaljevanju naj bi poenotili koncepte dela (področje skrbništva, ZUPJS, ukrepi za zaščito otrok) (DE232)

-        Morajo se uskladiti, da imajo enoten način prakse po CSD (prejem DSP npr.) (DE234)

-        V roku 5-ih let naj bi se poenotilo delo na CSD (strok. delo na posameznih področjih) (DD13)

 

10.1.1.5      Mediacija

-        Mediacija – ga skrbi kako bo drugo leto glede tega, ker naj bi bilo več tega – kako bodo uspešno mediirali (DE343)

-        Mediacija – stiki ob razvezi in urejanje glede premoženja naj bi prešli na mediacijo (DE344)

-        Mediacija – bodo videli, kakšen bo uspeh (DE350)

-        Družinska mediacija – bo sedaj na CSD (SA399)

 

10.1.1.6      Programi

10.1.1.6.1      Razvoj socialnovarstvenih programov

-        V bodoče – se pričakuje razvoj socialnovarstvenih programov (DB92)

 

10.1.1.6.2      Socialna aktivacija

-        Soc. aktivacija – za prihodnost se obetajo novi razpisi (ne vejo še kakšne oblike) (DE21)

-        Soc. aktivacija – razpis je v nastajanju (ne ve kdaj bodo, naj bi bili v kratkem) (DE22)

 

10.1.1.7      Strokovni svet

-        V 1 tednu – imajo namen urediti strok. svet (DB57)

-        V sodelovanju z MDDSZ potrebujejo urediti strok. svet (DB58)

 

10.1.2      Nov dokumentarni sistem Krpan

-        Kmalu bo nov sistem Krpan (SE164)

-        Krpan – ko bo ta nov inf. sist., bo na dolgi rok mogoče manj birokracije (SE285)

-        Krpan – predstavlja si, da če bo napisala lepo UZ, da ga bo lahko skenirala in ne bo treba ročnih zapiskov pretipkavati (SE286)

-        Po reorg. – s 1. 3. 2019 naj bi prišel Krpan (nov sistem) (SE290)

-        Krpan – ga bodo uvedli v nadaljevanju (SC231)

-        Krpan – uvedli so sistem nadzora (SC232)

-        Obetajo si, da bodo težave glede pošte odpadle z vzpostavitvijo Krpana (DE74)

-        Krpan – naj bi bil zelo dober (izpopolnjena varianta upravnih enot) (DE75)

-        Cele dneve naj bi skenirali v Krpanu (vse naj bi bilo v oblaku – navideznem virtualnem sedežu) (DE76)

-        Krpan – naj bi do onemoglosti skenirali (DE77)

-        Krpan – ko ga bodo vpeljali, naj bi bil super (DE79)

-        Krpan – se ga bodo rabili naučiti vsi (DE80)

-        Krpan – nobeden naj ga ne bi še imel (nobena institucija), prvi naj bi ga imeli CSD (SA532)

-        Krpan – to naj bi imela cela državna uprava v nadaljevanju (SA534)

 

10.1.3      Poenotenje

-        Na tem CSD – bi lahko sčasoma prišli do tega, da se org. in strok. vidik delovanja CSD poenoti (spravi na skupni imenovalec), kar je dobro (DF11)

-        Sedaj želijo poenotiti računalniški sistem, programe za plače, dokumentni sistem (DČ31)

-        Delo naj bi se bolj poenotilo (DD12)

 

10.1.4      Informacijski sistem

-         Inf. sistem se bo zatikal (DA299)

-        Inf. sistem – bo omejen v zmogljivosti (DA303)

-        Leto 2019 – bo velik izziv zaradi inf. zadev (DA304)

 

10.2       Zaposleni

-        Vidi, da je še kako nadomestljiva na njenem nekdanjem CSD in da te zlahka nadomesti nekdo, ki ima malo drugačen pogled in bo kakšne druge zadeve drugače razvijal, kot jih je ona (DC438)

-        Tajnica – ko bo nov sistem Krpan, bo ona morala skenirati vse dokumente, ki bodo prišli na enoto (SE165)

-        Zaposleni, ki sta bili prestavljeni na sedež – predvideva, da na dolgi rok nobena od njiju naj ne bi ostala na tem delovnem mestu (nimata za nedoločen čas, obedve sta mladi, nobena ni tik pred penzijo) (SE664)

-        Zaposleni, ki sta bili prestavljeni na sedež – predvideva, da na dolgi rok nobena od njiju naj ne bi ostala na tem delovnem mestu – meni, da bosta zamenjali področje dela ali službo (SE665)

-        Če bi na ZUPJS na sedežu zaposlili osebe z nižjo izobrazbo – bi takoj lahko šlo 16 strok. del. nazaj na enote CSD, kjer jih zelo rabijo (SE667)

-        Meni, da bodo premeščali zaposlene (SC235)

-        Za zaposlene se bodo sedaj začele dogajati spremembe (kje so lahko več na terenu, kje manj, strokovno delo) (DČ157)

-        Nekdo iz upravnega faksa, če bo imel strok. izpit, bo tudi lahko delal na CSD – znanja pa imajo precej manj (se bo izgubilo socialno delovni način) (SA101)

-        Vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo pripravljeni ta kolut tega sistema vrteti naprej (SA493)

-        Fizično bodo preselili zaposlene (DA91)

-        Sedaj delajo identifikacijske kartice (da se identificirajo kdo so, od kje prihajajo) (DA204)

 

10.2.1      Povezovanje, strokovni razvoj, razvoj stroke

-        Dosti je odvisno tudi od zaposlenih samih – glede povezovanja, strok. razvoja zaposlenih in da se stroka še bolj razvija (DB80)

-        Razvoj zaposlenih – to je strukturno (SB671)

-        Na dnevih soc. zbornice – bo tudi tematika reorg. (DČ1)

-        Zaposleni pričakujejo, da se bo nekaj na področju stroke moralo spremeniti (DČ77)

-        Oni bodo nadgrajevali to, kar so oni že razvijali (tudi za področje skrbništva, rejništva) (DČ160)

-        Strok. del. – pričakuje, da se bo naredila analiza stanja kaj bi bilo dobro spremeniti, zamenjati področja (DČ161)

-        Ona bo naredila interne ankete z vsemi zaposlenimi (DČ166)

-        Ona bo angažirala pomočnike dir. – kdo bo za različna področja poskrbel, da se bodo naredile delovne skupine, delovna srečanja – kaj bi razvijali na teh področjih (DČ170)

-        Rabijo doreči kako bodo delovna srečanja v skupni strok. službi oz. delovni sestanki izgledali (DČ177)

-        Skupna strok. služba – niso se še dobili, a bodo se čez nekaj dni (DČ178)

-        Večja strokovna avtonomnost strok. delavcev – to naj bi se lahko spremenilo z reorg. (DČ261)

 

10.2.1.1      Izobraževanja

-        Z reorg. – jo bodo mogoče izkoristili v tej smeri, da bodo vzpostavili sistem prenosov znanj znotraj CSD (DC185)

-        Razvoj zaposlenih – normalno je, da bodo dali prednost mladim, da gredo na izobraževanja, ker oni rabijo točke (SB673)

-        Razvoj zaposlenih – lahko gre na izobraževanja, ker njo to zanima in ker je ona vedoželjna in radovedna (SB676)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – če jo ne bo zanimalo, ne bo šla (SB677)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – nekaj se je dolžna izobraževati (SB678)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – mogoče ji bo skrben šef rekel, da po zakonu se je dolžna izobraževati (SB679)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – mogoče ji bo skrben šef rekel, da bo šla na neko izobraževanje (in bo rekla prav in bo šla) (SB680)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – prav takih, da jih nič ne zanima, ni (SB681)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – zaposleni na CSD se zanimajo za njih (to je njihovo notranje, ker so oni tako narejeni) (SB682)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – obstajajo napredovanja (SB691)

-        Razvoj zaposlenih – izobraževanja – ona bo že kam šla glede tega, ker je tak človek (kljub temu, da je že dosegla vsa napredovanja) (SB695)

-        Sedaj bodo tekla usposabljanja za DZ – skupaj s sodišči, sodniki (DA229)

 

10.2.1.2      Aktivi

-        Povezovanje strok. delavcev – druga področja – bodo še oblikovali aktive (mladostniki, družina, oprostitve plačil; da bi po posameznih področjih organizirali, da bi se oni dobivali) (DB125)

-        Povezovanje strok. delavcev – dobivali se bodo na eni izmed enot (na različnih) (DB126)

-        Z reorg. – predstavniki zaposlenih iz vseh CSD na aktivih SCSD – naj bi se v taki obliki začeli dobivati po 1. 1. 2019 (DC166)

-        Z reorg. – predstavniki zaposlenih iz vseh CSD na aktivih SCSD – dobivali naj bi se okvirno 4 x letno (DC167)

-        Sedaj bodo aktivi – in se bodo srečevali po področjih (SA174)

-        Ona komaj čaka, da svoje strok. del., ki so njeni sodelavci iz drugih enot, poduči (pošola) iz njenega strok. področja (na aktivih) (SA249)

 

10.2.1.3      Skrb za zaposlene

-        Po reorg. – jim je bilo obljubljeno še več predavanj, kot to, ki so ga imeli o tem kako zdržati v teh okoliščinah (SE378)

 

10.2.2      Nove dodatne zaposlitve

-         So se že pogovarjali o novih zaposlitvah (DG137)

-         Dobili bodo nove zaposlene (DG138)

-        Sedaj naj bi bilo tudi 70 novih zaposlitev (SČ169)

-        Nove napovedane zaposlitve – naj bi se jih največ zaposlilo na največjih CSD (Lj. In Mb.) (SČ172)

-        V naslednjih letih pričakujejo kadrovske okrepitve na CSD (DF163)

-        Ko bodo CSD kadrovsko okrepljeni – bo lažje vzpostaviti sodelovanja med zaposlenimi (DF164)

-        Bodo videli, kako bo glede kadrovskih razmer na CSD v prihodnosti (kakšni časi bodo prišli) (DF188)

-        Obljubljeno je kadrovsko dozaposlovanje v naslednjih letih (DE298)

-        V roku 5-ih let naj bi se oni lahko kadrovsko okrepili (DČ39)

-        Oni bodo le poslovnega sekretarja dobili v prvi vrsti (DČ40)

-        75 novih zaposlitev naj bi bilo na državni ravni (SA59)

-        V naslednjih letih pričakujejo, da se bodo kadrovsko popolnile zadeve (DD40)

-        Kadri še bodo do leta 2023 (DD302)

 

10.2.2.1      Koordinatorji za invalidsko varstvo

-        Naslednje leto – naj bi lahko zaposlili koordinatorje za invalidsko varstvo (DČ35)

-        75 zaposlitev je bilo obljubljenih že pred reorg. (koordinatorji za obravnavo invalidov) (SA61)

-        75 zaposlitev – to so nove zaposlitve, ki bodo, a so zaradi nove zakonodaje, ki je sedaj začela veljati (SA62)

-        Koordinator invalidskega varstva – to je pričakovana zaposlitev v naslednjih letih (DD177)

-        Zakon o osebni asistenci – predvideva tudi zaposlitev koordinatorja za invalidsko varstvo (ne vejo kdaj točno bo ta zaposlitev) (DD183)

-        Nimajo še zaposlenih koordinatorjev invalidskega varstva – zaposlovali naj bi jih s 1. 1. 2019 (posledica novega zakona o OA, verjetno bo nekaj zamika) (DA42)

 

10.2.3      Kadrovski načrti

-         Pripravili so 5 letne kadrovske načrte za MDDSZ (za vsak CSD, do 2023) (DG122)

-         Prejšnja ministrica – podpisala memorandum (država se zavezuje, da sledi njihovemu kadrovskemu načrtu) (DG130)

-         Soc. aktivacija – po koncu pilotnega projekta, naj bi zaposleni iz tega projekta prešli v sistem CSD (DC236)

-         V sistemizacijah so predvideli zaposlitve za računalniško podporo za CSD (DC313)

-         Oni so predlagali prejšnji ministrici kadrovski načrt za 5 let – je tudi podpisala memorandum (Anja Kopač Mrak) (DD169)

-         Vsi so dali plan kadrovanja za naslednjih 5 let (napisali so kar dosti kar rabijo) (DD179)

-          

10.2.4      Odhodi iz CSD

-        Ona v prihodnosti se vidi, da bi delala samostojno socialno delo (da bo samozadostna) (SA491)

-        Ona se ne more omejiti na delo na CSD kot soc. delavka (SA492)

 

10.3       Organizacija

-        Če bodo CSD postali socialni uradi – je to slabo (SC212)

-        Meni, da se bo sistem na CSD začel počasi podirati (SC234)

-        V prihodnosti bi se eventuelno dalo tudi org. spremeniti zadeve (DE303)

-        S to reorg. CSD – bodo vstopili v regionalni razvoj (večjo težo naj bi imeli pri lokalnih skupnostih) (DČ268)

-        Prihodnost CSD – ne bodo takšni obstajali (SA216)

-        V prihodnosti – center za varstvo družine – bo le podaljšana roka države (sodišča) (SA217)

-        Čez 15, 20 let ne bo CSD – takšni, kot so sedaj (SA221)

-        CSD – lahko gre v smer kolapsa (zaradi odpovedi, ne bo interesa za zaposlitve tu, še bodo odhodi, novi ne bodo prihajali, mladi novi zaposleni tudi hitro povejo česa ne bodo delali) (SA312)

-        Sedaj z reorg. CSD bodo videli ali se bodo sposobne te enote povezati (oni imajo okvirno samo dve) (DD253)

 

10.3.1      Organizacijska struktura

-        Nova org. struktura – tekom časa si bo vsak CSD nekatere zadeve lahko prilagodil (DB107)

-        Govori se na tem CSD, da obstaja možnost, da bi se ta CSD razdelil na dva dela (SE645)

-        V nadaljevanju se bo lahko ugotovilo, da je ta regija prevelika in da se bo razdelila na dva dela (SA158)

 

10.3.1.1      Mobilni strokovni tim, služba, enota

-        Nova org. struktura – mobilni strok. tim – je super ideja (DB112)

-        Od reorg. pričakuje, da bo vzpostavila mobilni tim – ekipo specializiranih strok. delavcev, ki bodo v podporo delavkam, ko obravnavajo težje primere (DC30)

-        Z reorg. – je v planu, so tudi vsi CSD vnesli mobilno strok. službo v organigrame (DC32)

-        Z reorg. – mobilna strok. služba – če je v njej nekdo, ki poleg drugega dela, ki ga opravlja, vskoči na enoto takrat, ko rabijo razgovor z otrokom in izdelavo mnenja, je tudi član te ekipe, ki podpira (DC39)

-        Mobilna strok. služba – strokovna podpora, obravnava zahtevnejših primerov (kjer je širša, dalj trajajoča obravnava) (DČ38)

-        Mobilna služba – na takšnem majhnem CSD – ne bo mogla čakati na posamezni primer, da se bo zgodil (DD238)

-        Mobilna služba – na takšnem majhnem CSD – morali bodo biti strok. del. na vpoklic, ko se tak primer zgodi (hkrati pa delati še drugo strok. delo na CSD) (DD239)

-        Mobilna sl. – ona je zainteresirana za pravne zadeve – nekoga, ki bo usposobljen tako napisati odločbo, da bo zdržala pritožbo v zvezi z upravnim postopkom (DD240a)

-        Mobilna sl. – ona je zainteresirana za nekoga, ki bo zelo dobro napisal obrazložitev odločbe, da bo vsebinsko zdržala preizkuse v pritožbenih postopkih (DD240b)

-        Mobilna služba – bi bila kot neka urgentna služba (ko je akcija, ko je treba nekaj takoj narediti – npr. pri odvzemu otroka, namestitev v zavod ipd.) (DD242)

-        CSD naj bi imeli mobilne enote, službe – to bi bil multidisciplinarni tim strokovnjakov, ki bi se ukvarjal z zelo kompleksnimi izzivi, problemi za vse enote (DA232)

-        Mobilna enota – bi bila na sedežu (DA234)

 

10.4       Zakonodaja

-        Na vsebino CSD – vplivajo zakonodajne spremembe (ki se jim obetajo) (DB137)

 

10.4.1      Družinski zakonik

-        Sedaj prihaja Družinski zakonik (SB356)

-        Družinski zakonik – sedaj ureja malo bolje področje varstva otrok – razgovore z otroci (SB361)

-        Družinski zakonik – razgovori z otroci – sedaj notri piše, tam je prav člen, ki jim omogoča, da jih lahko imajo socialne, strokovne delavke brez zakonitih zastopnikov (in to ji je v redu) (SB363)

-        Po reorg. – s 15. 4. 2019 se uvede DZ (SE291)

-        Po reorg. – uvedba DZ – meni/jo, da bo kar nekaj izzivov (porodnih krčev) (SE294)

-        Aprila bo DZ (DČ41)

-        Odločba o odvzemu otroka – to so bile v preteklosti njihove zadeve CSD (to bo šlo sedaj na sodišče) (DČ44)

-        DZ – bo veliko spremenil (DČ79)

-        So tik pred Družinskim zakonikom (SA78)

-        Z DZ – vse kar bodo uporab. delali, bodo delali na sodišču (SA108)

-        DZ – v redu je, da bo sodišče odločalo (SA112)

-        DZ – ni v redu, ker bi lahko rekli, da je CSD v mnenju napisal nekaj kar jim ne bi bilo v redu (SA113)

-        DZ – prednost je, da se bo ločilo odločanje in nadzorovanje ter svetovalna vloga (SA118)

-        DZ – prednost je, da gre odločanje stran iz CSD (SA123)

-        DZ – 15. 4. 2019 bo začel veljati oz. se uveljavil (SA124)

-        DZ – je precej dolg zakon (SA132)

-        DZ – to ni del reorg. (SA157)

-        DZ – dobro je, da na CSD niso več odločevalci (DA238)

 

10.5       Proces

-        Reorg. – mogoče se bodo spremembe v nadaljevanju nekako utekle, vnesle (SB114)

-        Reorg. – bodo videli kako bo potekala v nadaljevanju (kaj se bo še zgodilo) (SB121)

-        Po reorg. – mogoče se bodo v jeseni 2019 začele zadeve počasi stabilizirati na CSD (SE295)

-        Zanima jo kakšni bodo učinki, kaj se bo začelo dogajati v teh prvih mesecih (DČ74)

-        Sedaj so v obdobju pričakovanja, da bo sedaj nekaj drugače (sedaj, ko so se na org. strukturo navadili) (DČ80)

-        V nadaljevanju se ne bo spremenilo nič drugega, kot le org. struktura (ki se je že spremenila) (SA156)

-        V soc. delu prihaja nov val, ki bo rezultiral v nekem uporu (tak občutek ima) (SA190)

-        CSD v prihodnosti – en manjši del naj bi obstal, vse ostalo pa naj bi šlo v različne projekte, programe, nevladni sektor (SA218)

-        Zdi se ji, da se bo v naslednjih letih slabšalo stanje na CSD (SA220)

-        V 5-ih letih se da marsikaj narediti (DD303)

-        Reorg. – je proces, ki raste (tudi vsebinske reorg.), ki bo tekel in ki ga bodo morali vsi zaposleni na CSD usvojiti (to ne more biti v enem mesecu) (DD304)

-        Družba Pristop – ne bodo več sodelovali z njimi (oni so zaključili) (DD308)

-        V nadaljevanju bodo soustvarjali nove priložnosti (DA289)

-        Slogan se bo lahko izkazal kdaj kasneje (SG6)

 

10.6       Prostori

-        Z reorg. – novi prostori za regijski CSD – sedaj imajo obljubljeno, da bodo šli v njih 1. 1. 2019 (čez 2 meseca) (DC51)

-        Če bi prišli dodatni zaposleni, bi se morali preseliti – ker tu nimajo več prostora (SB109)

-        Ona misli, da bo ostala v teh prostorih tudi v nadaljevanju (SB111)

-        Rabili bodo še en del prostorov najeti (DČ123)

-        CSD se še bodo selili na nove lokacije (DD63)

-        Za novo lokacijo CSD – treba je zadeve tehnično izpeljati – ustrezna računalniška oprema (DD66)

-        Selitve na nove CSD se dogajajo v teh naslednjih cca. 3-h mesecih (DD67)

-        Dolgoročno – nekatere službe CSD se bodo preselile na novo lokacijo (poslovanje, tehnične zadeve) (DD71)

-        V teh prostorih – bodo pustili strokovni del (DD72)

-        Splošne skupne službe – bodo dolgoročno šle na novo lokacijo (tajništvo, računovodstvo, direktor) (DD73)

-        Sedaj delajo označevalne, obveščevalne table CSD (ker je novo poimenovanje CSD) (DA203)

-        Na tej enoti bo druga vodja teh prostorov te enote, ko se bodo nekateri preselili v nove prostore regijskega CSD (DA293)

 

10.7       Izboljšanje delovanja CSD

-        Ona je optimist po naravi in verjame in misli, da se bodo izboljšale razmere na CSD čez nekaj mesecev (da se bo nekaj moglo spremeniti) (SF144)

-        Čez nekaj mesecev ne bodo idealne razmere na CSD, a bodo malo manj preobremenjeni, kot so bili prej (SF145)

-        Izboljševanja CSD – ene zadeve so od CSD (SB803)

-        Izboljševanja CSD – ene zadeve so stvar politike, odločevalcev (njihovih vizij, smernic) (SB804)

-        V prihodnosti naj bi se pokazala pomembnost političnih delovanj soc. del. (SA191)

-        V 5-ih letih verjame, da naj bi se kaj spremenilo na boljše (DD305)

-        Ona še vedno vidi eno možnost (luč), da bi lahko v prihodnosti tu, kjer je, kaj predrugačila zadeve (SD252)

 

10.7.1      Želje po izboljšanjih

-        Želijo si, da bi bile prednosti – v poenotenju org. sistemov (vseh enot) (DF3)

-        Upajo in si želijo – da bi prišlo do poenotenja na strok. področju (da bi CSD začeli o istih zadevah odločati enotno, vsebinsko enako) (DF9)

-        Upajo, da bo več možnosti za poglobljeno strok. delo s tem, ko se bodo postopki za letne pravice avtomatizirali, bodo razbremenjeni tega birokratskega dela in bodo lahko več časa posvetili ljudem (DC25)

-        Razvoj CSD, ki si ga ona želi – z zadosti kadra in zadosti časa, da delaš s primernim št. uporabnikov in da delaš z vsakim uporab. kvalitetno in prilagojeno uporab. (DD295)

-        Razvoj CSD, ki si ga ona želi – da prideš z veseljem v službo (ne, da te je strah, da te ne počaka ogromno zadev, ampak, da lahko redno opravljaš svoje delo) (DD296)

 

10.8       Vsebinska reorganizacija

-         Sedaj se bo prava reorganizacija njihovega dela mogoče šele začela (DG121)

-         MDDSZ – jim zagotavlja, da naslednja faza reorg. je tudi vsebinska (da se bo strok. delo reorg.) (DB13)

-         Vsi se zavedajo, da je proces (cca. 5-ih let), da bodo prišli do bistvene izboljšave na vsebinskih področjih (DC22)

-         Govori se, da bo prišla vsebinska reorg. (SB636)

-         Pri vsebinski reorg. – se bo videlo kakšne bodo možnosti za boljšo uporabo konceptov soc. dela (SB637)

-         V nadaljevanju naj bi bila vsebinska reorg. (sodelovali naj bi z MDDSZ) (DE235)

-         Vsebinska sprememba še prihaja – naj bi prihajala z DZ (SA104)

-         Vsebinska reorg. bo še sledila (DD16)

-         Sedaj bodo imeli sestanek, ko se bodo začeli pogovarjati o vsebinski reorg. (DA139)

-         Naslednje leto naj bi delali in se lotili vsebinske reorg. (DA141)

-          

10.9       Na dolgi rok

-        Dobro je, da se gleda vse na dolgi rok (DG94)

-        Reorg. – na dolgi rok se naj bi zadeve ustalile in naj bi bilo drugače (DB165)

-        Če bi sedaj želela opredeliti pomanjkljivosti in prednosti, bi naredila krivico, ker se bo to čez čas verjetno izkazalo obratno (DC100)

-        Reorg. – tekom časa se bo pokazalo kaj je zares prinesla (SB54)

-        Dolgoročno – se bo ločilo (kot imajo po drugih državah) – nekaj bo del ZUPJS, nekaj pa bodo centri za zaščito družine (ta dva dela naj bi se malo ločila) (SA96)

 

11       D – DRUGO

11.1       Družbene razmere

-        Dokler zmorejo, želijo ljudje živeti v domačem okolju (SČ54)

-        Lahko se zgodi še ena kriza (družbena) (SČ220)

-        V Sloveniji – če nam karkoli ni všeč, nekateri rečejo, da se to samo v Sloveniji dogaja (SB629)

-        Ne ve, če je res, čisto tako, da če nam karkoli ni všeč v Sloveniji, da naj bi se to samo v Sloveniji dogajalo (SB630)

-        Itak naj bi bili navajeni, da naj bi bili vsi ljudje čudni (SB902)

-        Vsak ima svoj križ, ki ga nosi in ki mu ni ravno, da bi ga razkazoval (SB903)

-        Ljudje sedaj dlje živijo (SC244)

-        Avtokratski sistemi – si ljudi podrejajo, da se bojijo (SC266)

-        Demokratski sistemi – so boljši produkti (SC267)

-        Naj bi bili v času, ko naj bi bili družbeni trendi nazadnjaški (SC291)

-        Moški naj bi imeli drugačen algoritem razmišljanja, drugače kot ženske (DE294)

-        V družbi se veliko zadev spreminja (DE318)

 

11.1.1      Zaposlovanje

-        Primanjkuje delavcev v Sloveniji (SČ32)

-        Zaposljivost je boljša v družbi (gredo tudi v tujino) (DE177)

-        Pri vsakem delu je pomembno, da rad delaš, kar delaš (DČ324)

-        Beseda poklic ima besedo klic notri – da si poklican za to (DČ325)

 

11.1.2      Brezposelnost

-        Smo družba, ki imamo izjemno nizko brezposelnost (uvažamo ljudi že iz tujine za zaposlitve) (DF116)

-        V Sloveniji – je precej nizka brezposelnost (DC246)

-        Brezposelnost je padla (DE24)

 

11.2       Izobraževanja

-        Psihoterapevtske šole so precej podobne pri nas v Sloveniji (DF261)

-        Psihoterapevtska izobraževanja – veliko jih je na voljo (DF264)

-        Psihoterapevtska izobraževanja – pomembnost iz katere šole si je 20 – 30 % (uporabe tehnik) (DF265)

-        Izobraževanja – teorija izbire (Glasser) – so šole za to (SB338)

-        Izobraževanja – so različna (tudi transakcijska, geštalt) (SB339)

-        V medicini imajo tako narejeno, da njihovi prof. še delajo v praksi (za klinične predmete) (SC82)

-        Medicina – v glavnem oni delajo tudi še v stroki (prof. na fakulteti) – s tem tudi nivo kompetenc ohranjajo (SC83)

 

11.3       Pravice

-        Vsaka oseba ima po ZUP in Ustavi pravico, da se na nekaj pritoži (SF344)

 

11.4       O odgovarjanjih na vprašanja za to magistrsko delo

-        Pove, da je pri odgovarjanjih na vprašanja bolj široko usmerjena (SE274)

 

11.5       Znanja o socialnem delu

-        Ona je ene zadeve opisovala ljudem, ki se ne spoznajo na soc. delo in so rekli kakšna odločitev bi morala biti sprejeta – brez, da je ona karkoli rekla (SE572)

 

---

 [AŽ1]

 [AŽ2]