Zapisnik skupščine o reorganizaciji, ki je potekala 16. 10. 2019 ob 20:00 v Moravskih Toplicah, v okviru 7. Kongresa socialnega dela

Prej (na okrogli mizi o reorganizaciji) je bilo razumeti, kot da smo si itak sami krivi ker, se jebemo med sabo. Že mesece govorimo kaj je narobe. Zdaj se moramo pogovarjati o tem, kaj je kdo pripravljen narest.

Težave na CSD so! Z vodenjem, z odnosi, ljudje obupavajo, odhajajo (veliko je odpovedi). Ni smisla, kriza v stroki socialnega dela, se je z reorganizacijo še poslabšala. Problem je, da ni vizije. Nobenega ne zanima, kaj naj bi bilo zdaj naprej s socialnim delom na CSD in kaj zdaj s to reorganizacijo treba narest. Zdaj gre na to, da ljudje pokleknejo. Z reorganizacijo je stroka pokleknila. Razvijati in misliti bi morali za celotno regijo na posameznih področjih. Prav tako ni jasno kaj je z novimi nalogami na CSD, Kaj bo s CSD v prihodnje. Pa tudi z drugimi službami DSO, zapori. Več stvari se moramo lotiti.

Najpomembneje je, da si štemplan pravilno, da imaš potni nalog, ne pa da si delal socialno delo.

Vlada nek strah, ljudje se bojijo govoriti o reorganizaciji. Tudi, če strokovno delaš vse prav, grozijo s tem, da bodo že nekaj našli, da veliko drugih čaka v vrsti za službo na CSD, ipd. Pomembno je, da na eni strani krepimo in razvijamo socialno delo, in da na drugi strani nastopimo odločno proti mobingu.  Rabimo zagovorništvo za socialne delavce in delavke, moramo podpreti drug drugega. Tudi vsak sam pri sebi lahko krepi stroko socialnega dela. Če izhajamo in se sklicujemo na stroko socialnega dela, nam tega, da delamo socialno delo, ne more noben očitati. Vzpostaviti moramo zagovorništvo za socialne delavke in delavce. Socialne delavke in delavci, ki doživljajo razne pritiske na delovnem mestu, se bodo tako lahko obrnile na zagovornico/ka.

To kar danes poslušamo, lahko potrdimo tudi v zaporih - iz CSD-jev prihajajo informacije o nezadovoljstvu, o mobingu, čudne stvari, ki jih prej ni bilo.

Lahko bi naredili raziskavo, ideje so bile naslednje: raziskava o socialnem delu na CSD-jih, v kateri bi raziskali položaj in vloge socialnih delavk in delavcev, evalvacija reorganizacije, učinki reorganizacije na odnose na CSD, kaj danes definira socialno delo na CSD-jih, kaj delajo socialne delavke in delavci strokovno specifično in drugače od ostalih profilov, kaj je torej identiteta socialnega dela na CSD ipd. Izvajanje raziskav na nacionalni ravni mora potekati premišljeno, načrtovano, z jasnimi cilji in nameni. Pobuda za spremljanje učinkov reorganizacije lahko pride iz naše skupine, realizacija pa mora biti zelo premišljeno zastavljena in izvedena. Zato je pomembno, kako definiramo raziskavo in kaj bo fokus raziskave. Predlogi za raziskavo so tudi raziskava glede izrinjanja socialnega dela iz CSD-jev in spreminjanja v urade za discipliniranje zaposlenih in posledično preko njih uporabnic/kov, kdo ima moč glede reorganizacije CSD-jev (FSD, IRSSV, DSDDS, SCSD, SZS), upravljanje s CSD-ji, vprašanja strokovnim delavcem/kam o tem kaj se jim dogaja in kaj se dogaja s stroko na centrih, pokazati na specifike, potrebe SD na CSD, pa malo tudi že glede reorganizacije (kakšne spremembe pričakujejo, da bodo iz nje izšle), skupna konceptualizacija kaj je socialno delo na CSD-jih, konkretni predlogi za vsebinsko reorganizacijo, konkretni načrt za izvedbo le-te, strokovna in ekonomska cena koliko stane, če uporabnice/ki ne sodelujejo v procesih psihosocialnih podpor, sodelovanj ipd. in koliko  stane, če gredo skozi te procese ipd. Rezultati raziskave pa bi najbrž kasneje onemogočili uporabo stavkov kot so: »Nismo vedeli kaj se je dogajalo.«, ali stavka: Nismo vedeli, da je bilo tako resno.«. Prav tako pa ne stavka: »Sedaj pa je že prepozno in se ne da nič več narediti.«. O tej raziskavi se bomo poskušali čimprej dogovoriti, se uskladiti in jo predlagati za izvedbo ali mogoče tudi sodelovati pri izvedbi. Na IRSSV evalvacija reorganizacije ne poteka. Če želimo raziskati kaj se je z reorganizacijo zgodilo, moramo to narediti sami. Ni treba da je raziskava z intervjuji ali anketami, lahko je aktivistična, akcijska raziskava. Npr. sabotiranje Krpana - kaj se zgodi, a  potem ljudje boljše živijo? Pogledali bi lahko tudi, kako Krpan podaljša čas dela in potem glede na to predlagali spremembo standardov in normativov. Lahko bi naredili tudi stroškovno oceno: Kakšna je razlika npr. če nekdo zabrede v težave ali če ne (npr. 20 otrok v vzgojnem zavodu ali doma – nekaj podobnega sicer že obstaja).

Imamo različne predstave o tem kaj je socialno delo. Mi se moramo skregat okrog tega kaj je socialno delo – med sabo. Navzven pa je to kontra produktivno. Navzven moramo povedati zakaj rabimo socialno delo.

Na skupščini je bilo povedano tudi to, da je bil predlog Darje Kuzmanič Korva iz SCSD, po okrogli mizi in pred to skupščino, ko je odhajala iz kongresa, da se potrebujemo dobivati.

Vse skupaj je kot ena psihoza, en šmorn.

Ljudje so prestrašeni. Če se postaviš zase si kot grdi raček. Na eni strani vodstvo pritiska na socialne delavke in delavce, ki se izpostavijo v zvezi z reorganizacijo in v drugih situacijah, ko grejo stvari narobe, na drugi strani pa se tudi sodelavke in sodelavci obrnejo drug proti drugemu - v vednost vodji pošiljajo slike, da je prazen tank službenega avtomobila npr. in to ni osamljen primer. Ni nobene akcije, vlada nekakšna otopelost, zaposlene/i se kregajo med seboj, v timih je napetost.

Moramo skupaj držat.

Moramo najti način kako razbiti to hierarhijo, ki se je zdaj še bolj utrdila. Mogoče bi bilo dobro, da direktorji  prevzamejo vlogo nekih regijski koordinatorjev. Prav tako bi morali Svet zavoda vprašati za mnenje, preden zamenjajo direktorja.

Na koncu Kongresa bomo predlagali, da zahtevamo da ministrica odstopi. Ne vemo, če bo zato odstopila, ampak zdaj čedalje več ljudi to misli. Stvari so zdaj še slabše.

S Krpanom se čas dela z ljudmi krajša.

Eni so bili prepričani, da bo Krpan padel, pa ni, ker vsi pomagamo pri temu, da se nič ne zgodi in še kar naprej delajo v Krpanu. Krpan pomeni deset krat več dela za strokovne delavce. S Krpanom se krajša čas dela z ljudmi. Zadevo, ki si jo prej končal v 10-ih minutah, jo zdaj delaš 20 minut. Je pa manj dela za glavno pisarno, ampak ljudi zaposlenih v glavni pisarni manj kot je strokovnih delavcev. Lahko bi preverili, kakšna je razlika v času dela zdaj, ko na CSD uporabljajo Krpan (npr. tako da merimo čas izdelave odločbe), v primerjavi s prej, ko ga niso uporabljali – te rezultate se lahko beleži in se jih uporabi pri dogovarjanjih z MDDSZ.

Krpan je orodje nadzora. Prav tako zdaj na CSD obstajajo 3 različni programi, kamor se vnašajo podatki: ISCSD, BSP in Krpan. Zdi se, da je glavno, da se izpolnjujejo samo te baze. Za to bi lahko imeli administratorje! Prav tako je potrebno pisati razna poročila, ki pa na koncu nekje obležijo. Če bi jih uporabili, bi bila koristna, tako pa nima smisla.

Statistika je orodje za marsikaj, je baza za izračun normativov, storitev, beleženje, ni nepomembna funkcija. Bi pa to lahko uredili na druge načine. Prav tako so vedno težave s tem, kako priti do teh podatkov, ki jih zbirajo na CSD, saj na koncu sploh niso dostopni in jih noben zares ne obdela. Zato jih je tudi nesmiselno zbirati, nikjer jih ne dobiš – IRSSV jih nima, na CSD jih ne dobimo, niti na MDDSZ ali SCSD.

Krpan je prav super zadeva, ampak ne za CSD. Geodeti so to takoj osvojili, na CSD pa še zmeraj delamo s papirjem. V Krpanu ne vidimo smisla. Še vedno imamo na CSD spise. Zdaj delamo eno odločbo enkrat več časa. Zaradi tega smo potem nestrpni do ljudi v pisarni. To je totalno stresno. Ljudje ne vejo niti, da se ne moreš več lastnoročno podpisati, ampak vse samo še preko gesla.

Vtis je, da je boljše enemu manj dat, kot enemu preveč. Tudi v domu za stare, so nam prodali nek sistem ki funkcionira v Avstriji. Nimajo testnih podatkov o tem da bi ustvarili dober program, ki bi nam bil v pomoč. Tega ni, zato so zdaj na CSD trije programi.  Zgleda, da so predlogi od MDDSZ močnejši kot izkušnje na terenu. Treba bo pokazat zobe. Dobro je, da tudi več sodelujemo z novinarkami/ji.

Gospa iz Hrvaške je rekla, da kar posluša na tej skupščini, da se ji zdi v redu, da se o tem sploh lahko tako pogovarjamo tukaj v Sloveniji, da na Hrvaškem naj bi v sodelovanjih z uporabnicami/ki v socialnem delu na CSD-jih šlo za golo preživetje.

Sklepi:

1.       Zbiramo se kot ljudje (ne kot predstavniki institucij), je pa prav da smo ljudje iz različnih ustanov.

2.       Organizirali bomo zagovorništvo, za socialne delavke in delavce, nad katerimi v službi izvajajo mobing.

Drug drugega moramo okrepiti. Povezali se bomo z Društvom socialnih delavk in delavcev in sestavili ekipo za zagovorništvo. Društvo nam pri tem lahko pomaga, ni pa nujno, da to izvajamo preko društva. Konec tega meseca je sestanek Društva.
Sodelovali bodo: Peter, Goran, Aleš, Klemen.

3.       Organizirali bomo socialne klube, na katere bomo povabili socialne delavke in delavce.

Namen socialnih klubov je, da se socialni delavci in delavke pogovarjamo o tem, kaj je  socialno delo, kakšna je situacija na terenu, kako krepiti socialno delo na CSD. Ni nujno, da jih izvedemo na CSD, lahko so tudi drugje v skupnosti. Izkušnje s skupščinami Vstaja socialnega dela, leta 2013, so bile v redu, takrat je prišlo veliko ljudi, 30-40.

Sodelovali bodo Aleš, Peter in Klemen, pripravljena je sodelovati tudi Jana in pripravljene/i so sodelovati tudi zaposlene/i na SCSD. Že na prejšnjih skupščinah in sestankih, pa so se javili, da bodo občasno sodelovali, tudi Perica, Štefan, Simona, Vito, Tamara, članice projekta LIFE iz FSD in Irena Ilešič Čujovič.

4.       Naredili bomo raziskavo o socialnem delu na CSD-jih, da raziščemo položaj in vloge socialnih delavk in delavcev - kaj delajo socialne delavke in delavci strokovno specifično in drugače od ostalih profilov, kaj je identiteta socialnega dela na CSD, evalvacija reorganizacije, učinki reorganizacije na odnose na CSD, raziskava glede izrinjanja socialnega dela iz CSD-jev in spreminjanja v urade za discipliniranje zaposlenih in posledično preko njih uporabnic/kov, upravljanje s CSD-ji, vprašanja strokovnim delavcem/kam o tem kaj se jim dogaja in kaj se dogaja s stroko na centrih, pokazati na specifike, potrebe SD na CSD, pa malo tudi že glede reorganizacije (kakšne spremembe pričakujejo, da bodo iz nje izšle), skupna konceptualizacija kaj je socialno delo na CSD-jih, konkretni predlogi za vsebinsko reorganizacijo, konkretni načrt za izvedbo le-te, strokovna in ekonomska cena koliko stane, če uporabnice/ki ne sodelujejo v procesih psihosocialnih podpor, sodelovanj ipd. in koliko  stane, če gredo skozi te procese ipd. O tej raziskavi se bomo poskušali čimprej dogovoriti, se uskladiti in jo predlagati za izvedbo ali mogoče tudi sodelovati pri izvedbi. Sodelovali bodo: Jana, Vito, Anamarija, Katarina, Simona in Janko.

5.       Organizirali bomo konferenco o Krpanu.
Lahko se tudi preveri, kakšna je razlika v času dela zdaj, ko na CSD uporabljajo Krpan (npr. tako da se meri čas izdelave odločbe), v primerjavi s prej, ko ga niso uporabljali – te rezultate se lahko beleži in se jih uporabi pri dogovarjanjih z MDDSZ.

Sodelovali bodo: Dragan, Janko, Štefan, Aleks. Potrebujemo še nekoga, ki se spozna na Krpana.

6.       Ministrico bomo pozvali k odstopu in ji poslali pismo.

7.       Sklicali bomo sestanek na MDDSZ.

Članice projekta LIFE (Doktrina in praksa socialnega dela z družinami s številnimi izzivi, podpora socialnim delavkam iz CSD-jev pri socialnem delu z družinami s številnimi izzivi ipd.) so se že dogovorile za sestanek z MDDSZ letos maja, a še ni bil izveden. Aleš Ž. se je pogovarjal z Liljano, da si tudi ona želi imeti sestanek na MDDSZ tudi s članicami projekta LIFE (Nina M., Tadeja K., Gabi Č. V. in soc. delavke, ki so sodelovale v projektu) in tudi našo iniciativno skupino in lahko imamo vsi mi skupni sestanek na MDDSZ. Pogovarjali smo se tudi o predlogu, da potrebuje biti državni/a sekretar/ka socialni/a delavec/ka. Vito sestavi in pošlje vabilo na sestanek.

8.       V začetku novembra, bomo sklicali skupni sestanek, da začnemo vzpostavljati širšo koalicijo  za spremembo situacije, v kateri se je znašlo socialno delo. Dobro bi bilo, da določimo nek reden termin za skupščine, npr. vsak 1. torek v mesecu. Povabiti je treba še druge, ne samo CSD (Skupnost CSD, DSO, zapori, psihiatrija idr.).

9.       Vito Flaker prevede članek Lemertov članek paranoja in dinamika izključevanja (Paranoia and the Dynamics of Exclusion).

10.   Internacionalizacija - potrebujemo širšo podporo od zunaj.

Anamarija nam lahko pomaga pri iskanju mednarodne podpore.

11.   Na dogodke in aktivnosti, ki jih načrtujemo, moramo povabiti tudi uporabnike CSD.

12.    Zapisnik bomo objavili na blogu o reorganizaciji.

Na skupščini smo bili prisotni:. Vito F., Jana M., Tamara R. Ž., Janko C. M., Vili L., Urek M., Ana S., Polona P. E., Peter S., Simona R., Nermina S., Sabina B., Klemen L., Goran K., Katarina F., Aleš Ž., dve socialni delavki iz Hrvaške in 4 zaposlene/i v zaporih.

Zapisala: Katarina F.